1 Gospod je rekel Samuelu: »Doklej boš žaloval nad Savlom, ker sem ga zavrgel, da ne bo kralj nad Izraelom? Napolni svoj rog z oljem in pojdi! Pošiljam te k Betlehemcu Jeseju, kajti med njegovimi sinovi sem si izbral kralja.« 2 Samuel je rekel: »Kako naj grem? Če Savel to sliši, me bo ubil!« Gospod pa je rekel: »Vzemi junico s seboj in reci: ›Prišel sem darovat Gospodu.‹ 3 K daritvi povabi Jeseja in naznanil ti bom, kaj ti je storiti: mazilil mi boš tistega, za katerega ti bom rekel.«

4 Samuel je storil, kar je ukazal Gospod. Ko je prišel v Betlehem, so mu šli mestni starešine s trepetom naproti in rekli: »Pomeni tvoj prihod mir?« 5 Odgovoril je: »Mir. Prišel sem darovat Gospodu. Posvetite se in pridite z menoj k daritvi!« Posvetil je Jeseja in njegove sinove ter jih povabil k daritvi.

6 Ko pa so prišli in je zagledal Eliába, si je rekel: »Gotovo je tu pred Gospodom njegov maziljenec.« 7 Gospod pa je rekel Samuelu: »Ne glej na njegov videz ne na njegovo visoko postavo, kajti odklonil sem ga. Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.« 8 Nato je Jese poklical Abinadába in ga pripeljal pred Samuela. Pa je rekel: »Tudi tega Gospod ni izvolil.« 9 Potem je Jese pripeljal Šamája. Pa je rekel: »Tudi tega Gospod ni izvolil.« 10 Tako je Jese pripeljal sedem svojih sinov pred Samuela. Samuel pa je rekel Jeseju: »Teh Gospod ni izvolil.«

11 Potem je Samuel rekel Jeseju: »So to vsi mladeniči?« Jese je rekel: »Ostal je še najmlajši. Glej, ta pase drobnico.« Samuel je rekel Jeseju: »Pošlji ponj in naj ga pripeljejo, kajti ne sedemo za mizo, dokler ne pride sem!« 12 Poslal je ponj in ga dal pripeljati. Bil je rdečkast, lepih oči in prijeten na pogled. Gospod je rekel: »Vstani, mazili ga, kajti ta je!« 13 Samuel je vzel rog z oljem in ga mazilil sredi njegovih bratov. Od tega dne naprej je Gospodov duh napolnjeval Davida. Samuel pa se je vzdignil in šel v Ramo.

14 Gospodov duh se je umaknil od Savla in začel ga je mučiti zli duh od Gospoda. 15 Savlovi služabniki so mu rekli: »Glej, saj te muči Božji zli duh. 16 Naj nam gospod samo reče! Tvoji služabniki so pred teboj in bodo poiskali moža, ki zna igrati na citre. In kadar bo Božji zli duh nad tabo, bo zaigral s svojo roko in ti bo bolje.« 17 Savel je rekel svojim služabnikom: »Izberite mi tedaj moža, ki zna dobro igrati, in ga pripeljite k meni!« 18 Eden izmed služabnikov je spregovoril in rekel: »Glej, videl sem sina Betlehemca Jeseja. Zna igrati, hraber junak je, bojevnik, spreten v besedi, postaven mož in Gospod je z njim.« 19 Savel je poslal k Jeseju sle in rekel: »Pošlji mi svojega sina Davida, ki je pri drobnici!«

20 Jese je vzel osla, kruha, meh vina in kozliča ter to poslal Savlu po roki svojega sina Davida. 21 Tako je David prišel k Savlu in ostal pri njem. Zelo ga je vzljubil in postal je njegov oproda. 22 Savel je poslal Jeseju sporočilo: »Naj David ostane pri meni, kajti našel je milost v mojih očeh!« 23 Kadar je bil torej tisti Božji duh na Savlu, je David vzel citre in igral s svojo roko. Tedaj je Savlu odleglo in mu je bilo bolje in zli duh se je umaknil od njega.

1 Filistejci so zbrali svojo vojsko za boj. Zbrali so se pri Sohóju Judovem in se utaborili med Sohójem in Azéko v Efes Damímu. 2 Tudi Savel in Izraelovi možje so se zbrali, se utaborili v Terebintovi dolini in se razvrstili za boj proti Filistejcem. 3 Filistejci so stali na eni strani pogorja, Izraelci so stali na drugi strani, med njimi pa je bila dolina.

4 Iz filistejskega tabora je stopil posredovalec, ime mu je bilo Goljat, iz Gata. Visok je bil šest komolcev in eno dlan. 5 Na svoji glavi je imel bronasto čelado in bil je oblečen v luskinast oklep; teža oklepa je bila pet tisoč šeklov brona. 6 Na svojih nogah je imel bronaste golenice in med rameni bronasto kopje. 7 Kopjišče njegove sulice je bilo kakor tkalsko vratilo, konica njegove sulice je bila šeststo šeklov železa. Ščitonoša pa je stopal pred njim. 8 Obstal je in zaklical proti Izraelovim bojnim vrstam. Rekel jim je: »Zakaj ste se prišli razvrščat za boj? Mar nisem jaz Filistejec in vi Savlovi hlapci? Izberite si koga in naj pride dol k meni! 9 Če se bo mogel bojevati z menoj in me bo ubil, bomo mi vaši hlapci. Če pa ga bom jaz premagal in ga ubil, boste vi naši hlapci in nam boste hlapčevali.« 10 Dalje je Filistejec rekel: »Danes sem zasramoval Izraelove bojne vrste: ›Dajte mi koga, da se bova skupaj bojevala!‹« 11 Ko so Savel in ves Izrael slišali te Filistejčeve besede, so se prestrašili in se silno bali.

12 David pa je bil sin tistega Efratejca iz Betlehema Judovega, ki mu je bilo ime Jese in je imel osem sinov. V Savlovih dneh je bil mož že prestar, da bi prihajal med može. 13 Šli pa so trije starejši Jesejevi sinovi za Savlom v boj. Ti trije sinovi, ki so šli v boj, so se imenovali: prvorojeni Eliáb, njegov drugorojeni Abinadáb in tretji Šamá. 14 David pa je bil najmlajši. Trije starejši so torej šli za Savlom. 15 David pa se je od Savla vračal in hodil past drobnico svojega očeta v Betlehemu. 16 Filistejec je prihajal zjutraj in zvečer in se nastavljal štirideset dni.

17 Jese je rekel svojemu sinu Davidu: »Vzemi vendar za svoje brate škaf tega praženega zrnja in teh deset hlebov in teci k svojim bratom v tabor! 18 Teh deset sirov pa nesi tisočniku! Poizvedi, kako se godi tvojim bratom, in vzemi od njih mezdo. 19 Savel in oni in vsi Izraelovi možje se bojujejo s Filistejci v Terebintovi dolini.«

20 David je zjutraj zgodaj vstal, izročil drobnico čuvaju, se oprtal in šel, kakor mu je ukazal Jese. Ko je prišel do ograde, je vojska ravno odhajala v bojno vrsto in zagnala bojni krik. 21 Izrael in Filistejci so se razvrstili v boj, vrsta proti vrsti. 22 David je stvari predal v roko čuvaju, tekel v bojno vrsto, in ko je prišel tja, povprašal brate, kako se jim godi. 23 Ko je govoril z njimi, glej, se povzdigne iz bojnih vrst Filistejcev posredovalec, Filistejec, Goljat po imenu, iz Gata, in govori prav tiste besede, tako da je David slišal.

24 Ko so moža zagledali Izraelovi možje, so vsi zbežali pred njim in se silno bali. 25 Izraelovi možje so govorili: »Ste videli tega moža, ki se povzdiguje? Zares, zato se povzdiguje, da bi zasramoval Izraela! A moža, ki ga ubije, bo kralj obogatil z velikim bogastvom in mu dal svojo hčer, hišo njegovega očeta v Izraelu pa oprostil davkov.« 26 David je rekel možem, ki so stali z njim: »Kaj bodo naredili možu, ki ubije tega Filistejca in Izraelu odvzame sramoto? Kdo je vendar ta neobrezani Filistejec, da si upa zasramovati bojne vrste živega Boga?!« 27 Ljudstvo mu je reklo isto besedo: »Tako in tako bodo naredili možu, ki ga ubije.«

28 Ko je njegov starejši brat Eliáb slišal, kako govori možem, se je vnel njegov srd proti Davidu in je rekel: »Čemú le si prišel dol in komu si prepustil tistih nekaj ovc v puščavi? Poznam tvojo predrznost in pokvarjenost tvojega srca! Zares, zato si prišel dol, da bi gledal boj!« 29 David je rekel: »Sem mar že kaj storil? Ali ni bila samo beseda?« 30 In obrnil se je od njega k drugemu in rekel prav to besedo. Ljudstvo mu je vrnilo besedo, enako prejšnji besedi.

31 Ko so slišali besede, ki jih je govoril David, so jih povedali Savlu in ga je sprejel. 32 David je rekel Savlu: »Naj nikomur ne upade srce zaradi njega! Tvoj hlapec pojde in se bo bojeval s tem Filistejcem.« 33 Savel je rekel Davidu: »Ne moreš se iti bojevat proti temu Filistejcu, kajti ti si mladenič, on pa je bojevnik od svoje mladosti.« 34 David pa je rekel Savlu: »Tvoj hlapec je pasel drobnico svojega očeta. Če je prišel lev ali medved in odnesel jagnje iz črede, 35 sem tekel za njim, ga udaril in rešil jagnje iz njegovega žrela. Če pa se je vzdignil nadme, sem ga zgrabil za grivo, ga udaril in usmrtil. 36 Tvoj služabnik je pobil tako leva kot medveda in ta neobrezani Filistejec bo kakor eden izmed njiju, ker je zasmehoval bojne vrste živega Boga!« 37 Potem je David rekel: »Gospod, ki me je rešil iz levjih šap in iz medvedjih šap, on me bo rešil iz roke tega Filistejca.« Savel je rekel Davidu: »Pojdi in Gospod bodi s teboj!«

38 Savel je potem Davida oblekel v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga oblekel v oklep. 39 David si je čez njegovo bojno opravo opasal njegov meč in poskusil hoditi, ker ni bil vajen. David je rekel Savlu: »Ne morem hoditi v tem, ker nisem vajen.« In David je odložil to s sebe, 40 vzel v roko svojo palico, si izbral pet gladkih kamnov iz potoka, jih položil v svojo pastirsko torbo, ki jo je imel, v malho, v roko pa je vzel svojo fračo in šel proti Filistejcu.

41 Filistejec je prihajal vse bliže k Davidu, pred njim pa je hodil njegov ščitonoša. 42 Ko je Filistejec pogledal in videl Davida, je začutil do njega prezir, kajti bil je mladenič, rdečkast in lep na pogled. 43 Filistejec je rekel Davidu: »Sem mar pes, da prihajaš k meni s palicami?« In preklinjal je Davida pri svojih bogovih. 44 Potem je Filistejec rekel Davidu: »Pridi k meni, da dam tvoje meso pticam neba in živalim polja!« 45 David pa je rekel Filistejcu: »Ti prihajaš k meni z mečem, s sulico in s kopjem. Jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda nad vojskami, Boga Izraelovih bojnih vrst, ki si jih zasramoval. 46 Danes te bo Gospod izročil meni v roko; ubil te bom in ti odsekal glavo. Še danes bom dal trupla filistejske vojske pticam neba in zverem zemlje, in vsa zemlja naj spozna, da ima Izrael Boga. 47 In vsa ta množica bo spoznala, da Gospod ne rešuje z mečem in sulico, kajti boj je Gospodov, in dal vas bo nam v roke.«

48 Ko se je Filistejec vzdignil in prihajal bliže proti Davidu, je David hitro stekel k bojni vrsti proti Filistejcu. 49 Segel je s svojo roko v torbo, vzel iz nje kamen, ga zalučal ter zadel Filistejca v čelo. Kamen se mu je zaril v čelo in padel je z obrazom na zemljo. 50 Tako je David premagal Filistejca s fračo in kamnom. Udaril je Filistejca in ga usmrtil, ne da bi bil meč v Davidovi roki. 51 David je pritekel, stopil k Filistejcu, vzel njegov meč, ga potegnil iz nožnice in ga usmrtil, tako da mu je z njim odsekal glavo.

Ko so Filistejci videli, da je njihov junak mrtev, so zbežali. 52 Tedaj so se vzdignili Izraelovi in Judovi možje, zagnali bojni krik ter zasledovali Filistejce do vhoda v Gat in do ekrónskih vrat. Filistejci so ranjeni popadali na poti od Šaarájima do Gata in Ekróna. 53 Potem so se Izraelovi sinovi vrnili od gonje za Filistejci ter oplenili njihov tabor. 54 David je vzel Filistejčevo glavo in jo prinesel v Jeruzalem, njegovo orožje pa je položil v svoj šotor.

55 Ko je Savel videl, kako je šel David proti Filistejcu, je rekel vojskovodju Abnêrju: »Čigav sin je ta mladenič, Abnêr?« Abnêr je odgovoril: »Kakor živi tvoja duša, o kralj, če bi vedel!« 56 Kralj je rekel: »Povprašaj, čigav sin je ta mladi mož!« 57 Ko se je David, potem ko je ubil Filistejca, vračal, ga je Abnêr vzel in pripeljal pred Savla, ko je še imel Filistejčevo glavo v svoji roki. 58 Savel mu je rekel: »Čigav sin si, mladenič?« David je rekel: »Sin tvojega hlapca Jeseja, Betlehemca, sem.«

1 Ko je David nehal govoriti Savlu, se je Jonatanova duša združila z Davidovo dušo in Jonatan ga je vzljubil kakor svojo dušo. 2 Isti dan ga je Savel vzel k sebi in mu ni pustil, da bi se vrnil v hišo svojega očeta. 3 Jonatan pa je sklenil zavezo z Davidom, ker ga je ljubil kakor svojo dušo. 4 Jonatan je slekel plašč, ki ga je imel na sebi, in ga dal Davidu, prav tako svojo opravo s svojim mečem, s svojim lokom in s svojim pasom. 5 David je torej odhajal, kamor ga je pošiljal Savel, in je bil povsod uspešen. Zato ga je Savel postavil čez vojake. To je bilo dobro v očeh vsega ljudstva in tudi v očeh Savlovih služabnikov.

6 Ko se je David, potem ko je ubil Filistejca, vračal in so prišli domov, so šle žene iz vseh Izraelovih mest kralju Savlu naproti, pele so in rajale, z bobni, z radostnim vzklikanjem in s cimbalami. 7 Žene, ki so plesale, so si odgovarjale in govorile:

10 Drugi dan je Božji zli duh planil na Savla, da je besnel po hiši. David je kakor dan za dnem brenkal s svojo roko, v Savlovi roki pa je bila sulica. 11 Tedaj je Savel zalučal sulico; rekel si je: »Pribil bom Davida k steni.« David pa se mu je dvakrat umaknil.

12 Savel se je bal Davida, kajti Gospod je bil z njim, od Savla pa se je odmaknil. 13 Zato ga je Savel odmaknil od sebe in si ga postavil za tisočnika. Tako je odhajal in prihajal pred ljudstvom. 14 David je bil uspešen na vseh svojih potih; Gospod je bil z njim. 15 Ko je Savel videl, kako zelo je uspešen, je trepetal pred njim, 16 ves Izrael in Juda pa so ljubili Davida, ker jih je vodil na vojsko in nazaj.