1 David je odšel od tam in se rešil v votlino Adulám. Ko so to slišali njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, so šli k njemu. 2 Nadalje so se zbrali pri njem vseh vrst stiskani, zadolženi in nezadovoljni ljudje in postal jim je poglavar. Bilo jih je z njim kakih štiristo mož.

3 Od tam je šel David v Micpé Moáb in rekel moábskemu kralju: »Prosim, naj moj oče in moja mati bivata pri vas, dokler ne izvem, kaj hoče Bog storiti z menoj.« 4 In pripeljal ju je k moábskem kralju. Bivala sta pri njem vse dni, dokler je bil David v trdnjavi.

5 Prerok Gad pa je rekel Davidu: »Ne bivaj v trdnjavi! Pojdi in pridi v Judovo deželo!« David se je napotil in prišel v Jáar Heret.

6 Savel je slišal, da so izvedeli za Davida in može, ki so bili z njim. Savel je prav tedaj sedèl pod tamarisko na višini v Gíbei s sulico v roki in vsi njegovi služabniki so stali pri njem. 7 Savel je rekel svojim služabnikom, ki so stali pri njem: »Poslušajte vendar, Benjaminovci! Najbrž vam bo vsem Jesejev sin dal njive in vinograde, vse vas bo postavil za tisočnike in stotnike, 8 kajti vsi ste se zarotili proti meni, nobeden ni razodel mojemu ušesu, ko je moj sin sklenil zavezo z Jesejevim sinom, nikomur izmed vas me ni bilo žal in ni nihče razodel mojemu ušesu, da je moj sin povzdignil mojega hlapca proti meni, da ta dan preži name.« 9 Tedaj je odgovoril Edómec Doég, ki je stal pri Savlovih služabnikih, in rekel: »Videl sem, da je prišel Jesejev sin v Nob k Ahitúbovemu sinu Ahimélehu. 10 Ta je zanj vprašal Gospoda in mu dal živeža. Dal mu je tudi meč Filistejca Goljata.«

11 Kralj je dal poklicati duhovnika Ahiméleha, Ahitúbovega sina, in vso hišo njegovega očeta, duhovnike v Nobu. Vsi so prišli h kralju. 12 Savel je rekel: »Poslušaj zdaj, Ahitúbov sin!« Rekel je: »Tukaj sem, moj gospod.« 13 Savel mu je rekel: »Zakaj sta se ti in Jesejev sin zarotila proti meni, da si mu dal kruha in meč in si zanj vprašal Boga, da se je vzdignil proti meni in ta dan preži name?« 14 Ahiméleh je odgovoril kralju in rekel: »Kdo pa je med vsemi tvojimi služabniki zvest kakor David, kraljev zet, ki je med tvojimi zaupniki in čaščen v tvoji hiši? 15 Sem mar šele danes začel zanj spraševati Boga? Nikakor ne! Naj kralj nikar ne nalaga take stvari na svojega služabnika in na vso hišo njegovega očeta, kajti tvoj služabnik o vsej tej stvari ni vedel ničesar, ne majhnega ne velikega.« 16 Kralj pa je rekel: »Umreti moraš, Ahiméleh, ti in vsa hiša tvojega očeta!« 17 In kralj je rekel tekačem, ki so stali pri njem: »Obrnite se in usmrtite Gospodove duhovnike! Kajti tudi njihova roka je z Davidom, vedeli so namreč, da je ubežnik, pa niso razodeli mojemu ušesu.« Kraljevi služabniki pa niso hoteli iztegniti svojih rok, da bi udarili po Gospodovih duhovnikih. 18 Tedaj je kralj rekel Doégu: »Obrni se ti in udari po duhovnikih!« In Edómec Doég se je obrnil in je udaril po duhovnikih ter tisti dan usmrtil petinosemdeset mož, ki so nosili platneni efód. 19 Tudi duhovniško mesto Nob je udaril z ostrim mečem, moža in ženo, otroka in dojenčka, vola, osla, ovco, z ostrim mečem.

20 Le en sin Ahitúbovega sina Ahiméleha, Abjatár po imenu, je ušel in pobegnil k Davidu. 21 Abjatár je povedal Davidu, da je Savel pobil Gospodove duhovnike. 22 David je rekel Abjatárju: »Vedel sem tisti dan, ko je bil Edómec Doég tam, da bo gotovo povedal Savlu. Jaz sem povzročil to vsem ljudem iz hiše tvojega očeta. 23 Ostani pri meni, ne boj se! Kajti kdor streže po mojem življenju, streže tudi po tvojem življenju. Zares, pri meni si varen.«