1 Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. 2 Ko so se ljudje odpravili od vzhoda, so našli ravnino v šinárski deželi in se tam naselili. 3 Rekli so drug drugemu: »Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!« Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. 4 Rekli so: »Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!«

5 Gospod je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. 6 In Gospod je rekel: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. 7 Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« 8 In Gospod jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. 9 Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.