14 Elizej pa je zbolel za boleznijo, za katero je tudi umrl. Tedaj je šel k njemu Izraelov kralj Joáš. Jokal je nad njegovim obličjem in rekel: »Moj oče, moj oče, Izraelovo bojno vozovje in njegovi konjeniki!« 15 Elizej mu je rekel: »Vzemi lok in puščice!« Vzel si je lok in puščice. 16 Potem je rekel Izraelovemu kralju: »Iztegni svojo roko na lok!« Ko je iztegnil svojo roko, je Elizej položil svoje roke na králjeve roke 17 in rekel: »Odpri okno proti vzhodu!« Odprl je in Elizej je rekel: »Streljaj!« In je ustrelil. Tedaj je rekel: »Puščica zmage od GOSPODA, puščica zmage nad Arámom. Potolkel boš Arámce pri Aféku do kraja.« 18 Nato je rekel: »Vzemi puščice!« Ko jih je vzel, je rekel Izraelovemu kralju: »Udari po tleh!« Udaril je trikrat in odnehal. 19 Božji mož pa se je razjezil nad njim in rekel: »Udariti bi bil moral petkrat ali šestkrat; tedaj bi bil Arámce potolkel do kraja; zdaj pa jih boš potolkel le trikrat.«

20 Potem je Elizej umrl in so ga pokopali. V začetku leta so prihajala v deželo moábska roparska krdela. 21 Ko so nekoč pokopavali nekega moža, glej, so zagledali roparsko krdelo. Moža so vrgli v Elizejev grob in se razšli. Ko pa se je mož dotaknil Elizejevih kosti, je oživel in se postavil na noge.