|
O hebrejskih sužnjih
21
1 To so odloki, katere jim predloži:
2 Kadar kupiš hebrejskega sužnja, naj služi šest let, sedmo leto pa naj brez odškodnine odide v prostost.
3 Če je prišel sam, naj sam odide; če pa je imel ženo, naj žena odide z njim.
4 Če mu je dal ženo njegov gospodar in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in otroci gospodarjevi, on pa naj odide sam.
5 Če pa suženj izrecno pravi: »Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in otroke, nočem oditi svoboden,«
6 naj ga njegov gospodar pripelje k Bogu  Gr. pred Božje sodišče; sir. pred sodnike. in ga postavi k vratom ali k podbojem in naj mu s šilom prebode uhelj; potem naj bo njegov suženj za zmeraj.
7 Če kdo proda svojo hčer za sužnjo, ta ne sme oditi, kakor odhajajo sužnji.
8 Če gospodarju, ki si jo je odbral, ne ugaja, naj pusti, da se odkupi; nima pa pravice prodati jo tujemu ljudstvu, ker bi s tem prelomil zvestobo do nje.
9 Če jo je določil za svojega sina, naj ravna z njo po pravu hčera.
10 Če pa si vzame še drugo, ji ne sme kratiti ne hrane ne obleke in ne zakonskega občevanja.
11 Če ji ne stori teh treh reči, sme oditi v svobodo brez plačila odkupnine.
O smrtni kazni
12 Kdor koga udari do smrti, naj bo kaznovan s smrtjo.
13 Če ni prežal nanj, temveč mu ga je Bog dal v roke, ti bom določil kraj, kamor lahko uteče.
14 Če pa se kdo razsrdi na svojega bližnjega in ga umori z zvijačo, ga odtrgaj od mojega oltarja, da umre!
15 Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.
16 Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo.
17 Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.
O telesnih poškodbah
18 Kadar se moža prepirata in eden udari drugega s kamnom ali s pestjo, tako da udarjeni ne umre, temveč le pade in obleži,
19 naj bo tisti, ki je udaril, brez kazni, če oni spet vstane in lahko na prostem hodi s palico; le zamudo mu mora povrniti in plačati stroške zdravljenja.
20 Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati.
21 Toda če suženj preživi en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje, saj gre za njegov denar.
22 Kadar se moža tepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi svoje dete, kakšna druga Dodano. nesreča pa se ne pripeti, naj bo krivec kaznovan z globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača po razsodbi.
23 Če pa se nesreča pripeti, daj življenje za življenje,
24 oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo,
25 opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico!
26 Kadar kdo svojemu sužnju ali sužnji z udarcem uniči oko, naj ga za njegovo oko odpusti v svobodo.
27 In če izbije svojemu sužnju ali sužnji zob, naj ga za njegov zob odpusti v svobodo.
28 Kadar vol do smrti pobode moža ali ženo, naj bo vol kamnan in njegovo meso se ne sme jesti; gospodar vola pa naj bo brez kazni.
29 Če pa je vol že prej bodel in je bil njegov gospodar posvarjen, pa ni pazil nanj, in je vol usmrtil moža ali ženo, naj bo vol kamnan, pa tudi njegov gospodar naj bo usmrčen.
30 Če se mu naloži globa, naj plača odkupnino za svoje življenje, kolikor se mu naloži.
31 Če vol pobode sina ali hčer, naj se ravna z njim po tem pravilu.
32 Če pa pobode sužnja ali sužnjo, naj plača njegovemu gospodarju trideset šeklov srebra, vola pa naj kamnajo.
33 Če kdo pusti kapnico odprto ali jo izkoplje, pa je ne pokrije, in vanjo pade vol ali osel,
34 naj lastnik kapnice povrne škodo: denar naj da njegovemu gospodarju, mrtva žival pa naj bo njegova.
35 Kadar vol enega lastnika sune vola koga drugega, tako da žival pogine, naj prodata živega vola in si razdelita denar, pa tudi mrtvega naj si razdelita.
36 Če pa je bilo znano, da je vol že prej bodel, in njegov gospodar ni pazil nanj, naj da vola kot odškodnino za vola, mrtvi pa naj bo njegov.
O kraji živali
Po drugačnem štetju 22,1.37 Kadar kdo ukrade vola ali ovco in žival zakolje ali proda, naj povrne pet goved za vola in štiri ovce za ovco.
|
