1 Manáse je imel dvanajst let, ko je postal kralj, in petinpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Hefcí Bah. 2 Delal je, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, in posnemal gnusobe narodov, ki jih je GOSPOD pregnal izpred Izraelovih sinov. 3 Spet je pozidal višine, ki jih je bil razdejal njegov oče Ezekíja, postavil oltarje Báalu, napravil ašero, kakor je storil Izraelov kralj Aháb, molil vso nebesno vojsko in ji služil. 4 Sezidal je oltarje v GOSPODOVI hiši, ki je o njej GOSPOD rekel: »V Jeruzalemu bom postavil svoje ime.« 5 Vsej nebesni vojski je sezidal oltarje v obeh dvorih GOSPODOVE hiše. 6 Svojega sina je žrtvoval v ognju, vedeževal je in vražaril, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj. Storil je veliko takega, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, da bi ga jezil. 7 Kip Ašere, ki ga je naredil, je postavil v hišo, o kateri je GOSPOD rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: »V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil med vsemi Izraelovimi rodovi, bom postavil svoje ime na veke. 8 Ne bom dopustil, da bi se morale noge Izraelcev še kdaj umakniti z zemlje, ki sem jo dal njihovim očetom, če bodo le zvesto delali vse, kar sem jim zapovedal, v skladu z vso postavo, ki jim jo je zapovedal moj služabnik Mojzes.« 9 Vendar niso poslušali in Manáse jih je zapeljal, da so počeli še hujše reči kakor narodi, ki jih je GOSPOD pokončal pred Izraelovimi sinovi.

10 Tedaj je govoril GOSPOD po svojih služabnikih prerokih in rekel: 11 »Ker je Judov kralj Manáse delal te gnusobe, hujše od vsega, kar so pred njim delali Amoréjci, in je še Juda zapeljal v greh s svojimi maliki, 12 zato tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: Glej, nad Jeruzalem in nad Juda bom spravil tako nesrečo, da bo vsakomur, ki bo to slišal, zvenelo v obeh ušesih. 13 Razpel bom čez Jeruzalem merilno vrv kakor čez Samarijo, in svinčnico Ahábove hiše in zbrisal bom Jeruzalem, kakor se zbriše posoda: zbriše se in povezne. 14 Zavrgel bom ostanek svoje dediščine in jih dal v roke njihovih sovražnikov; tako bodo za rop in plen vsem svojim sovražnikom, 15 ker so delali, kar je hudo v mojih očeh, in me jezili od dneva, ko so njihovi očetje odšli iz Egipta, do tega dne.«

16 Manáse je tudi prelil silno veliko nedolžne krvi, dokler ni z njo napolnil Jeruzalema od enega do drugega konca, poleg greha, s katerim je Juda zapeljal v greh, da so delali, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh.

17 Druga Manásejeva dela, vse, kar je še storil, in greh, s katerim se je pregrešil – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?