1 Manáse je imel dvanajst let, ko je postal kralj, in petinpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu. 2 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, in posnemal gnusobe narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov. 3 Spet je pozidal višine, ki jih je podrl njegov oče Ezekíja, postavil oltarje Báalom, napravil ašere, molil vso nebesno vojsko in ji služil. 4 Sezidal je oltarje v Gospodovi hiši, ki je o njej Gospod rekel: »V Jeruzalemu bo moje ime na veke.« 5 Vsej nebesni vojski je sezidal oltarje v obeh dvorih Gospodove hiše. 6 Svoje sinove je žrtvoval v ognju v Ge Ben Hinómu. Vedeževal je, vražaril in čaral, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj; storil je veliko takega, kar je hudo v Gospodovih očeh, da bi ga jezil. 7 Kip malika, ki ga je naredil, je postavil v Božjo hišo, o kateri je Bog rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: »V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil med vsemi Izraelovimi rodovi, bom postavil svoje ime na vekomaj. 8 Ne bom dopustil, da bi se morale noge Izraelcev še kdaj umakniti z zemlje, ki sem jo določil vašim očetom, če bodo le zvesto delali vse, kar sem jim po Mojzesu zapovedal v vsej postavi, v zakonih in odlokih.« 9 Toda Manáse je zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce, da so delali še hujše reči kakor narodi, ki jih je Gospod pokončal pred Izraelovimi sinovi.

10 Gospod je govoril Manáseju in njegovemu ljudstvu, vendar se niso menili za to. 11 Tedaj je Gospod pripeljal nadnje vojskovodje asirskega kralja. Ti so Manáseja ujeli s kavlji, ga zvezali z bronastima verigama in odvlekli v Babilon. 12 Ko je bil v stiski, je Gospoda, svojega Boga, milo prosil usmiljenja in se zelo ponižal pred Bogom svojih očetov. 13 Ko je molil k njemu, se mu je dal preprositi, uslišal je njegovo prošnjo in ga pripeljal nazaj v Jeruzalem v njegovo kraljestvo. Tedaj je Manáse spoznal, da je Gospod res Bog.

14 Za tem je naredil zid zunaj Davidovega mesta zahodno od Gihona v dolini do vhoda pri Ribjih vratih in okoli Ofela. Sezidal ga je zelo visoko. Postavil je tudi vojaške poveljnike po vseh utrjenih mestih v Judu. 15 Potem je odstranil tuje bogove in kip iz Gospodove hiše in vse oltarje, ki jih je postavil na griču Gospodove hiše in v Jeruzalemu, ter jih zmetal iz mesta. 16 Gospodov oltar pa je popravil in na njem daroval mirovne in slavilne daritve in zapovedal Judovcem, naj služijo Gospodu, Izraelovemu Bogu. 17 Toda ljudstvo je še vedno darovalo na višinah, vendar le Gospodu, svojemu Bogu.

18 Druga Manásejeva dela, njegova molitev k njegovemu Bogu in besede vidcev, ki so mu govorili v imenu Gospoda, Izraelovega Boga, glej, so v zgodovini Izraelovih kraljev. 19 Njegova molitev in njeno uslišanje, ves njegov greh in njegova nezvestoba, tudi kraji, na katerih je pozidal višine in postavil ašere in izrezane podobe, preden se je ponižal, glej, so zapisani v Dejanjih vidcev. 20 Ko je Manáse legel k svojim očetom, so ga pokopali na vrtu njegove hiše. Namesto njega je postal kralj njegov sin Amón.