Joaház
36
1 Ljudstvo dežele je vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga namesto njegovega očeta postavilo za kralja v Jeruzalemu.
2 Joaház je imel triindvajset let, ko je postal kralj, in tri mesece je kraljeval v Jeruzalemu.
3 Egiptovski kralj ga je odstavil v Jeruzalemu, deželi pa je naložil globo sto talentov srebra in talent zlata.
4 Potem je egiptovski kralj postavil za kralja nad Judom in Jeruzalemom njegovega brata Eljakíma ter ga preimenoval v Jojakíma. Njegovega brata Joaháza pa je Neho vzel in ga odpeljal v Egipt.
Jojakím
5 Jojakím je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga.
6 Nadenj je prišel babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal z bronastima verigama, da bi ga odpeljal v Babilon.
7 Tudi del opreme iz Gospodove hiše je Nebukadnezar spravil v Babilon in ga postavil v svoj tempelj Ali v svojo palačo. v Babilonu.
8 Druga Jojakímova dela, gnusobe, ki jih je počel, in kaj se mu je pripetilo, glej, je zapisano v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jojahín.
Jojahín
9 Jojahín je imel osem let, ko je postal kralj, in tri mesece in deset dni je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh.
10 Ko se je leto obrnilo, ga je dal kralj Nebukadnezar pripeljati v Babilon z dragoceno opremo iz Gospodove hiše. Za kralja nad Judom in Jeruzalemom pa je postavil njegovega brata Sedekíja.
Sedekíja
11 Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu.
12 Delal je, kar je hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga. Ni se ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust.
13 Vrh tega se je uprl kralju Nebukadnezarju, ki ga je zaprisegel pri Bogu. Otrdil je svoj tilnik in zakrknil srce, da se ni povrnil h Gospodu, Izraelovemu Bogu.
14 Tudi vsi vodilni duhovniki in ljudstvo so kopičili nezvestobo, posnemali vse gnusobe narodov in oskrunili Gospodovo hišo, ki si jo je dal posvetiti v Jeruzalemu.
Padec Jeruzalema in izgnanstvo
15 Gospod, Bog njihovih očetov, jim je po svojih poslancih spet in spet pošiljal opomine, Dodano. ker se mu je smililo njegovo ljudstvo in njegovo prebivališče.
16 Toda zasmehovali so Božje poslance, zaničevali njegove opomine in zasramovali njegove preroke, dokler ni Gospodov srd na ta narod tako vzkipel, da ni bilo več ozdravljenja.
17 Tedaj je pripeljal nadnje kralja Kaldejcev in ta je v hiši njihovega svetišča z mečem pobil njihove mladeniče. Prizanesel ni ne mladeniču ne mladenki, ne staremu ne sivolasemu; vse mu je dal v roke.
18 Tudi vse posode Božje hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše ter zaklade kralja in njegovih velikašev, vse je spravil v Babilon.
19 Zažgali so Božjo hišo, podrli jeruzalemsko obzidje in požgali z ognjem vse palače v njem, da so pokončali vso dragoceno opremo v njih.
20 Kar jih je preostalo meču, je odpeljal v ujetništvo v Babilon. Bili so sužnji njemu in njegovim sinovom do začetka perzijskega kraljestva,
21 da se je izpolnila Gospodova beseda v Jeremijevih ustih: Dokler dežela ni zadostila za svoje sobote, je morala vse dni, ko je bila opustošena, počivati, dokler se ni dopolnilo sedemdeset let.
Kirovo dovoljenje za vrnitev
22 V prvem letu perzijskega kralja Kira je Gospod – da se je izpolnila Gospodova beseda v Jeremijevih ustih – obudil duha perzijskega kralja Kira, da je razglasil po vsem svojem kraljestvu in tudi pisno naznanil:
23 »Tako govori perzijski kralj Kir: Vsa kraljestva na zemlji mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi naročil, naj mu sezidam hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdor med vami je iz vsega njegovega ljudstva, naj bo z njim Gospod, njegov Bog, in naj gre …«
|