1 Pavel, po Božji volji apostol Kristusa Jezusa, zaradi obljube življenja, ki je v Kristusu Jezusu, 2 ljubljenemu sinu Timóteju: milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, našega Gospoda.

3 Hvaležen sem Bogu, ki mu služim s čisto vestjo kakor moji predniki, ko se te neprenehoma, noč in dan spominjam v svojih prošnjah. 4 Kadar se spomnim tvojih solzá, si silno želim, da bi te videl, da bi me navdalo veselje. 5 Spominjam se namreč iskrene vere, ki je v tebi in ki sta jo prej imeli tvoja stara mati Loída in tvoja mati Evníka. Prepričan pa sem, da jo imaš tudi ti.

6 Zato te opominjam, da znova razplameniš Božji milostni dar, ki je v tebi po polaganju mojih rok. 7 Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti. 8 Nikar se torej ne sramuj pričevanja za našega Gospoda. Pa tudi mene, ki sem zaradi njega jetnik, se ne sramuj, ampak z menoj trpi za evangelij, oprt na Božjo moč. 9 Bog nas je namreč odrešil in poklical s svetim klicem, ne zaradi naših del, temveč zaradi svojega sklepa in milosti, ki nam jo je pred večnimi časi podaril v Kristusu Jezusu, 10 razkril pa zdaj s pojavitvijo našega odrešenika Kristusa Jezusa, ki je uničil smrt in razsvetlil življenje in nepropadljivost po evangeliju, 11 za katerega sem bil jaz postavljen kot glasník, apostol in učitelj. 12 Zato tudi vse to trpim. A me ni sram, ker vem, komu sem veroval, in prepričan sem, da more zaklad, ki mi ga je zaupal, obvarovati do tistega dne. 13 Za vodilo imej besede zdravega nauka, ki si ga slišal od mene, v veri in ljubezni do Kristusa Jezusa. 14 S Svetim Duhom, ki prebiva v nas, varuj lepi zaklad, ki ti je bil zaupan.

15 To veš, da so me vsi iz Azije zapustili. Med njimi Figel in Hermógen. 16 Naj Gospod izkaže usmiljenje družini Onezíforja, ker me je večkrat osrčil in se ni sramoval mojih verig. 17 Nasprotno, ko je prišel v Rim, me je zavzeto iskal in našel. 18 Naj mu da Gospod, da bo tisti dan pri Gospodu dosegel usmiljenje. Sicer pa ti dobro veš, kako mi je stregel v Efezu.