Olje za svečnik in hlebi obličja
24
1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:
2 »Zapovej Izraelovim sinovom, naj ti prinesejo čistega olja iz stolčenih oliv za svečnik in naj prižgejo svetilko, ki bo stalno gorela.
3 Aron naj jo oskrbuje pred zagrinjalom pričevanja Ali zaveze. v shodnem šotoru, da bo od večera do jutra stalno gorela pred Gospodom. To naj vam bo večni zakon iz roda v rod.
4 Na čistem svečniku Tj. svečniku iz čistega zlata. naj pripravlja svetilke, da bodo stalno gorele pred Gospodom.
5 Vzemi bele moke in iz nje speci dvanajst hlebov; vsak hleb naj bo iz dveh desetink. Tj. iz dveh desetin škafa.
6 Položi jih v dveh vrstah, po šest v vrsto, na čisto mizo Tj. leseno mizo, prevlečeno s čistim zlatom. pred Gospodom.
7 Na vsako vrsto potresi čistega kadila, da bo s kruhom kot spominski dar Ali delež. pri ognjeni daritvi Gospodu!
8 Soboto za soboto naj jih kot večno zavezo stalno polaga pred Gospoda v imenu Izraelovih sinov.
9 Pripadajo naj Aronu in njegovim sinovom; ti naj jih jedo na svetem kraju, kajti njemu po večnem zakonu pripada presveti del ognjenih daritev Gospodu.«
Kazen za bogokletje – povračilno pravo
10 Sin izraelske žene, ki pa je bil sin Egipčana, je nekoč prišel med Izraelove sinove. Izraelkin sin in neki Izraelec sta se sporekla v taboru
11 in Izraelkin sin je sramotil Ime Tj. ime Izraelovega Boga (jhvh). in ga preklinjal. Pripeljali so ga k Mojzesu. Njegovi materi je bilo ime Šelomíta in je bila hči Dibríja iz Danovega rodu.
12 Zaprli so ga, da bi iz Gospodovih ust prejeli navodilo.
13 In Gospod je spregovoril Mojzesu ter rekel:
14 »Pelji preklinjevalca iz tabora in vsi, ki so ga slišali, naj mu položijo roke na glavo. Nato naj ga vsa skupnost kamenja!
15 Izraelovim sinovom pa spregovôri in reci:
›Kdor koli preklinja svojega Boga, si nakoplje greh
16 in kdor sramoti Gospodovo ime, naj bo usmrčen. Vsa skupnost naj ga posuje s kamenjem. Naj bo tujec ali domačin: ker je sramotil Ime, Tj. ime Izraelovega Boga (jhvh). mora umreti.
17 Kdor ubije katero koli človeško bitje, naj bo usmrčen.
18 Kdor ubije žival, naj jo povrne, žival za žival.
19 Kdor svojemu rojaku prizadene poškodbo, naj mu storijo, kakor je storil:
20 zlom za zlom, oko za oko in zob za zob; kakor je on prizadel človeka, tako naj prizadenejo njega.
21 Kdor ubije žival, naj jo povrne, kdor pa ubije človeka, mora umreti.
22 Isto pravo imejte za tujca kakor za domačina; kajti jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«
23 Mojzes je to povedal Izraelovim sinovom. In odpeljali so preklinjevalca iz tabora in ga posuli s kamenjem. Izraelovi sinovi so storili tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.
|