1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar kdo izreče posebno zaobljubo Gospodu o dušah po tvoji oceni vrednosti, 3 naj se moški od dvajsetega do šestdesetega leta ceni na petdeset srebrnih šeklov po teži svetiščnega šekla. 4 Če pa je ženska, naj se ceni na trideset šeklov. 5 Za tiste, ki so stari od pet do dvajset let, naj bo cenilna vrednost za moškega dvajset in za žensko deset šeklov. 6 Pri tistih, ki so stari od enega meseca do pet let, naj bo cenilna vrednost za moške pet, za ženske pa tri srebrne šekle. 7 Če je kdo star šestdeset let in čez, naj se ceni, če je moški, na petnajst, ženska pa na deset šeklov. 8 Če je kdo prereven, da bi plačal cenilno vrednost, naj zaobljubljeno osebo postavijo pred duhovnika, da jo duhovnik oceni. Duhovnik naj pri cenitvi upošteva, koliko premore ta, ki se je zaobljubil.

9 Če gre za živino, kakršno darujejo kot dar Gospodu, postane vsaka žival, ki jo kdo da Gospodu, nekaj svetega; 10 ni je dovoljeno ne nadomestiti ne zamenjati, ne dobre za slabšo in ne slabe za boljšo. Če pa vendar kdo zamenja žival za drugo, postaneta ta in zamenjana nekaj svetega. 11 Če pa gre za katero koli nečisto žival, ki je ni dovoljeno darovati kot dar Gospodu, naj jo postavi pred duhovnika. 12 Duhovnik naj jo oceni, ali je dobra ali slaba; kakor jo je duhovnik ocenil, tako naj velja. 13 Kdor pa jo hoče odkupiti, naj doda petino cenilne vrednosti.

14 Če kdo Gospodu posveti svojo hišo kot nekaj svetega, naj jo duhovnik oceni, ali je dobra ali slaba; kakor jo je duhovnik ocenil, tako naj velja. 15 Če pa hoče posvetitelj svojo hišo odkupiti, naj cenilni vrednosti doda petino denarja; potem je njegova.

16 Če kdo Gospodu posveti kaj polja svoje dedne posesti, naj to ocenijo glede na to, koliko semena poseje; jerbas ječmenovega semena naj velja petdeset srebrnih šeklov. 17 Če posveti svoje polje v jubilejnem letu, naj velja ta cenilna vrednost. 18 Če pa ga posveti v času po jubileju, naj mu duhovnik izračuna, za koliko denarja se zmanjša cenilna vrednost glede na to, koliko let še ostaja do jubilejnega leta. 19 Če pa hoče polje, ki ga je posvetil, odkupiti, naj cenilni vrednosti doda petino denarja; potem je njegovo. 20 Če ne odkupi polja in če ga proda drugemu, ga ne bo mogel nikoli več odkupiti, 21 temveč bo polje, ko bo ob jubileju prosto, postalo nekaj svetega za Gospoda, enako kakor polje, ki je zapadlo zakletvi; postalo bo duhovnikova last. 22 Če kdo Gospodu posveti polje, ki ga je kupil in ne pripada njegovi dedni posesti, 23 naj mu duhovnik izračuna vsoto cenilne vrednosti do jubilejnega leta in mož naj tisti dan plača cenilno vrednost kot nekaj svetega za Gospoda. 24 V jubilejnem letu naj se polje vrne tistemu, od katerega je bilo kupljeno in kateremu pripada kot dedna posest dežele.

25 Vsaka cenitev naj bo v svetiščnih šeklih; šekel je dvajset ger.

26 Nihče pa ne sme posvečevati prvenca živine, ki kot prvenec pripada Gospodu; naj bo vol ali ovca, pripada Gospodu. 27 Če je od nečiste živine, naj se odkupi po cenilni vrednosti in doda še petina. Če pa ga ne odkupi, naj se proda za cenilno vrednost.

28 Ničesar, kar kdo z zakletvijo posveti Gospodu od vsega, kar koli ima, naj bo človek ali žival ali polje njegove dedne posesti, ni dovoljeno ne prodati ne odkupiti; kar koli je posvečeno z zakletvijo, je presveto za Gospoda. 29 Nobenega človeka, nad katerim je bila izrečena zakletev, ni dovoljeno odkupiti; naj bo usmrčen.

30 Vse desetine dežele, od pridelkov zemlje in od drevesnih sadov, so Gospodove; posvečene so Gospodu. 31 Če pa hoče kdo odkupiti del svoje desetine, naj ji doda še petino. 32 Kar zadeva kakršno koli desetino od goveda in drobnice, naj bo vsaka deseta žival od vseh, ki gredo skozi pod pastirjevo palico, nekaj svetega za Gospoda. 33 Naj se ne preiskuje, ali je dobro ali slabo, tudi naj se ne zamenjuje; če se vseeno zamenja, naj bo to in tisto, kar zamenja, nekaj svetega: ni ga dovoljeno odkupiti.‹«

34 To so zapovedi, ki jih je Gospod na Sinajski gori dal Mojzesu za Izraelove sinove.