1 »›Če se kdo pregreši s tem, da sliši glas zaklinjanja k pričevanju in bi moral iti za pričo, ker je videl ali kaj izvedel o stvari, pa ne govori, ga zadene krivda. 2 Ali če se kdo dotakne česa nečistega, bodisi mrhovine nečiste zveri bodisi trupla nečiste živine ali mrhovine nečiste laznine, pa mu je to skrito, postane nečist in kriv. 3 Ali če se dotakne človeške nečistosti, naj bo kakršna koli nečistost, s katero človek postane nečist, pa mu je to skrito, je kriv, ko to spozna. 4 Ali če kdo nepremišljeno priseže z ustnicami, da bo storil kaj slabega ali kaj dobrega, naj bo kar koli, o čemer človek nepremišljeno prisega, pa mu je to skrito, je, ko spozna, kriv zaradi katere od teh reči.

5 Kdor je torej kriv katere od teh reči, naj prizna, s čim se je pregrešil, 6 in naj pripelje Gospodu kot spravni dar za greh, ki ga je storil, samico od drobnice, ovco ali kozo, v daritev za greh; in duhovnik naj zanj opravi spravo zaradi njegovega greha.‹«

7 »›Če pa kdo ne more kupiti ovce, naj prinese Gospodu kot spravni dar za svoj greh grlici ali dva golobčka, enega za daritev za greh in drugega za žgalno daritev. 8 Prinese naj ju duhovniku; ta naj daruje najprej tistega za daritev za greh; preščipne naj mu vrat tik pri glavici, ne da bi jo čisto odtrgal, 9 in naj nekoliko krvi poškropi po steni oltarja, drugo kri pa naj iztisne ob vznožju oltarja; to je daritev za greh. 10 Drugega naj, kakor je določeno, daruje kot žgalno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.

11 Če pa ne zmore niti dveh grlic ali dveh golobčkov, naj prinese kot dar za svoj greh desetinko škafa bele moke kot daritev za greh; nanjo naj ne zliva olja in ne daje kadila, ker je daritev za greh. 12 Prinese naj jo duhovniku in ta naj je vzame polno prgišče kot spominski dar in jo sežge na oltarju z Gospodovimi ognjenimi daritvami; to je daritev za greh. 13 Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil v kakšni taki zadevi, in mu bo odpuščeno. Duhovniku pa pripada enako kakor pri jedilni daritvi.‹«

14 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 15 »Če kdo ravna nezvesto in se pregreši – čeprav nehote – nad tem, kar je posvečeno Gospodu, naj pripelje kot spravni dar Gospodu neoporečnega ovna od drobnice v spravno daritev; oceni ga v srebrnih šeklih po teži svetiščnega šekla! 16 Povrne naj toliko, kolikor se je pregrešil nad svetim. Doda naj petino in jo izroči duhovniku. Ta naj z ovnom spravne daritve zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.

17 Če kdo greši in stori kaj proti kateri koli od Gospodovih zapovedi, česar ne bi smel, čeprav nevedoma, je kriv in ga zadene krivda. 18 Duhovniku naj pripelje neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi kot spravno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je nehote storil – ni vedel – in mu bo odpuščeno. 19 To je spravna daritev; nakopal si je krivdo pred Gospodom.«

Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: 21 »Če se kdo pregreši in ravna nezvesto proti Gospodu, bodisi da prevara rojaka za kakšno stvar, ki jo je dobil v hrambo, si jo sposodil ali ukradel, bodisi da rojaka izkoristi 22 ali ga prevara za izgubljeno stvar, ki jo je našel, in krivo priseže glede česar koli, s čimer se človek more pregrešiti: 23 kdor se tako pregreši in si nakoplje krivdo, naj vrne vse, kar je ukradel ali izsilil ali mu je bilo zaupano v hrambo ali kar je izgubljenega našel 24 ali stvari, o katerih je krivo prisegel; na dan svoje spravne daritve naj glavnico povrne tistemu, čigar je, in naj doda še petino vrednosti. 25 Kot svoj spravni dar Gospodu naj pripelje duhovniku neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi za spravno daritev. 26 Tako naj duhovnik zanj opravi spravo pred Gospodom in odpuščeno mu bo katero koli dejanje, s katerim si je nakopal krivdo.«