1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel: 2 »Pošlji nekaj mož, da ogledajo kánaansko deželo, ki jo bom dal Izraelovim sinovom! Iz vsakega očetnega rodu pošljite po enega moža; vsak izmed njih naj bo knez.« 3 Mojzes jih je po Gospodovem ukazu poslal iz Paránske puščave. Vsi ti so bili poglavarji Izraelovih sinov. 4 To so njihova imena: za Rubenov rod Zakúrjev sin Šamúa, 5 za Simeonov rod Horíjev sin Šafát, 6 za Judov rod Jefunéjev sin Kaléb, 7 za Isahárjev rod Jožefov sin Jigál, 8 za Efrájimov rod Nunov sin Hošéa, 9 za Benjaminov rod Rafújev sin Paltí, 10 za Zábulonov rod Sodíjev sin Gadiél, 11 za Jožefov – Manásejev – rod Susíjev sin Gadí, 12 za Danov rod Gemalíjev sin Amiél, 13 za Aserjev rod Mihaelov sin Setúr, 14 za Neftálijev rod Vofsíjev sin Nahbí, 15 za Gadov rod Mahíjev sin Geuél. 16 To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal, da ogledajo deželo. In Mojzes je Nunovemu sinu Hošéu dal ime Józue.

17 Mojzes jih je torej poslal ogledat kánaansko deželo in jim rekel: »Pojdite gor skozi Negeb, povzpnite se na pogorje 18 in poglejte, kakšna je dežela in kakšni ljudje prebivajo v njej: ali so močni ali slabotni, ali jih je malo ali veliko! 19 In kakšna je dežela, v kateri živijo: ali je dobra ali slaba; in kakšna so mesta, v katerih prebivajo: ali so to tabori ali trdnjave; 20 in kakšna je zemlja: ali mastna ali pusta, ali je v njej drevje ali ne. Bodite pogumni in prinesite nekaj sadu te dežele!« Bil pa je ravno čas prvega grozdja.

21 Šli so torej gor in si ogledali deželo od Cinske puščave do Rehóba blizu Lebó Hamáta. 22 Šli so v Negeb in prišli v Hebrón. – Tam so bivali Anákovi sinovi: Ahimán, Šešáj in Talmáj. Hebrón so postavili sedem let prej kakor Coan v Egiptu. – 23 Prišli so do Eškólske doline. Tam so odrezali vejico vinske trte z grozdom; po dva sta ga nosila na drogu. Utrgali so tudi nekaj granatnih jabolk in smokev. 24 Temu kraju so zaradi grozda, ki so ga tam odrezali Izraelovi sinovi, dali ime Eškólska dolina.

25 Po štiridesetih dneh so se vrnili z ogledovanja dežele. 26 Šli so in prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti Izraelovih sinov v Paránsko puščavo, v Kadeš. Njima in vsej skupnosti so poročali in jim pokazali sadove dežele. 27 Tako so mu pripovedovali: »Prišli smo v deželo, v katero si nas poslal. Zares se v njej cedita mleko in med in tole je njeno sadje, 28 toda ljudje, ki živijo v deželi, so močni in mesta utrjena in zelo velika; tudi Anákove sinove smo videli tam. 29 Amálek prebiva v deželi Negeb; Hetejci, Jebusejci in Amoréjci prebivajo na pogorju, Kánaanci pa so ob morju in ob Jordanu.«

30 Kaléb pa je vpričo Mojzesa miril ljudstvo in rekel: »Le pojdimo in se je polastimo; prav gotovo jo lahko premagamo!« 31 Toda možje, ki so hodili z njim, so rekli: »Nikakor ne moremo iti nad to ljudstvo, ker je močnejše od nas.« 32 Očrnili so deželo, ki so jo ogledali, pred Izraelovimi sinovi in rekli: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je dežela, ki žre svoje prebivalce. In vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so visoke postave. 33 Tam smo videli tudi velikane, Anákove sinove iz rodu velikanov; v lastnih očeh smo bili kakor kobilice in taki smo morali biti tudi v njihovih očeh.«

1 Tedaj je vsa skupnost zagnala vik in krik in ljudstvo je tisto noč jokalo. 2 Vsi Izraelovi sinovi so godrnjali proti Mojzesu in Aronu; vsa skupnost jima je rekla: »O da bi umrli v egiptovski deželi ali da bi umrli v tej puščavi! 3 Zakaj nas Gospod vodi v to deželo, da bomo padli pod mečem? Naše žene in naši otroci bodo postali plen. Ali ne bi bilo boljše za nas, če bi se vrnili v Egipt?« 4 In govorili so drug drugemu: »Postavimo si poglavarja in vrnimo se v Egipt!«

5 Tedaj sta Mojzes in Aron padla na obraz pred vsem občestvom skupnosti Izraelovih sinov. 6 Nunov sin Józue pa in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila med tistimi, ki so ogledali deželo, sta pretrgala svoja oblačila 7 in rekla vsej skupnosti Izraelovih sinov: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je izredno lepa dežela. 8 Če bomo Gospodu všeč, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri se cedita mleko in med. 9 Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva dežele! Kajti za obed nam bodo; senca se je umaknila od njih, z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!«

10 Ko pa je vsa skupnost govorila, da ju je treba kamnati, se je vsem Izraelovim sinovom nad shodnim šotorom prikazalo Gospodovo veličastvo. 11 In Gospod je rekel Mojzesu: »Doklej me bo to ljudstvo zaničevalo in kako dolgo mi še ne bodo verjeli kljub vsem znamenjem, ki sem jih storil med njimi? 12 Udarim jih s kugo in jih razdedinim, iz tebe pa naredim narod, ki bo večji in mogočnejši, kakor je ta.«

13 Mojzes je rekel Gospodu: »Toda Egipčani bodo to slišali, kajti s svojo močjo si to ljudstvo izpeljal iz njihove srede. 14 Povedali bodo prebivalcem te dežele, kako so slišali, da si ti, Gospod, sredi tega ljudstva, da se ti, Gospod, prikazuješ iz oči v oči, da tvoj oblak stoji nad njimi in da hodiš pred njimi podnevi v oblačnem in ponoči v ognjenem stebru. 15 Če torej to ljudstvo usmrtiš do zadnjega moža, bodo narodi, ki so slišali govorice o tebi, rekli: 16 ›Ker Gospod ni mogel pripeljati tega ljudstva v deželo, ki jim jo je s prisego obljubil, jih je poklal v puščavi.‹ 17 Naj se torej zdaj izkaže, kako velika je tvoja moč, Gospod, kakor si govoril:

20 Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. 21 Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja: 22 Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu, 23 nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. 24 Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last. 25 Amalečan in Kánaanec prebivata v dolini, zato se jutri obrnite in odpravite v puščavo po poti proti Trstičnemu morju!«

26 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 27 »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme. 28 Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil. 29 V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni. 30 Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta. 31 Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali. 32 In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi. 33 Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi. 34 Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati. 35 Jaz, Gospod, sem govoril. Resnično, vse to bom storil vsej tej hudobni skupnosti, ki se je povezala proti meni; v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹«

36 Može pa, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so po vrnitvi s tem, da so očrnili deželo, zapeljali vso skupnost, da je godrnjala proti njemu, 37 te može, ki so grdo očrnili deželo, je zadela nadloga in so umrli pred Gospodom. 38 Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb pa sta izmed tistih mož, ki so šli ogledovat deželo, ostala pri življenju.

39 Mojzes je te besede povedal vsem Izraelovim sinovom in ljudstvo je začelo silno žalovati. 40 Drugo jutro so zgodaj vstali in šli na vrh gore in rekli: »Glej, tu smo, hočemo iti v kraj, o katerem je govoril Gospod; res smo grešili.« 41 Mojzes pa je rekel: »Zakaj vendar hočete delati proti Gospodovemu ukazu? Ne bo se vam posrečilo. 42 Ne hodíte, da vas sovražniki ne pobijejo, kajti Gospoda ni v vaši sredi! 43 Amalečan in Kánaanec sta namreč tam pred vami in padli boste pod mečem. Ker ste se obrnili od Gospoda, Gospod ne bo z vami.«

44 A so si vseeno predrznili iti na vrh pogorja, čeprav se ne skrinja Gospodove zaveze ne Mojzes nista ganila iz tabora. 45 Tedaj sta prišla Amalečan in Kánaanec, ki sta prebivala na tistem pogorju, in jih premagala in razkropila tja do Horme.