1 Gospod je rekel Aronu: »Ti in tvoji sinovi in s teboj hiša tvojega očeta boste nosili krivdo, ki zadeva svetišče; ti in s teboj tvoji sinovi boste nosili krivdo, ki zadeva vaše duhovništvo. 2 Pústi pa tudi svoje brate, Levijev rod, rod tvojega očeta, da pristopijo s teboj vred, se ti pridružijo in ti strežejo, ko boste ti in s teboj tvoji sinovi pred šotorom pričevanja! 3 Držijo naj se tvojih navodil in opravljajo vse dolžnosti pri šotoru. Nikakor pa naj se ne bližajo ne svetiščni opravi ne oltarju, da ne umrejo ne oni ne vi. 4 Pridružijo naj se ti in opravljajo dolžnosti pri shodnem šotoru, vso službo; noben nepoklican pa naj se vam ne približa. 5 Vi pa opravljajte dolžnosti pri svetišču in dolžnosti pri oltarju, da ne pride več jeza nad Izraelove sinove! 6 Glejte, vzel sem vaše brate levite izmed Izraelovih sinov; vam so v dar, darovani Gospodu, da opravljajo službo pri shodnem šotoru. 7 Ti pa in s teboj tvoji sinovi opravljajte svoje duhovništvo v vsem, kar zadeva oltar in prostor za zagrinjalom; opravljajte službo! Kot dar vam izročam vašo duhovniško službo. Nepoklicani pa, ki bi se približal, mora umreti.«

8 Gospod je govoril Aronu: »Glej, dajem ti opravilo dajatev, ki mi pripadajo; od vseh svetih darov Izraelovih sinov jih izročam v delež tebi in tvojim sinovom kot večni zakon. 9 Tole naj bo tvoje od presvetih darov, kolikor ne pride v ogenj: vsi njihovi darovi pri vseh jedilnih daritvah, daritvah za greh in spravnih daritvah, ki mi jih prinašajo; kot presveto naj pripada tebi in tvojim sinovom. 10 Jejte to kot presveto! Vsak moški sme to jesti. Naj ti velja kot sveto! 11 In še to naj bo tvoje: dajatve od vseh darov, ki jih Izraelovi sinovi darujejo s primikanjem. Dajem jih tebi in s teboj tvojim sinovom in hčeram kot večen zakon. Vsak, ki je v tvoji hiši čist, sme jesti od tega. 12 Vse najboljše od olja, vina in žita, najizvrstnejše od tega, kar darujejo Gospodu, dajem tebi. 13 Prvine od vsega, kar je v njihovi deželi, ki jih prinašajo Gospodu, naj bodo tvoje; vsak, ki je v tvoji hiši čist, jih sme jesti. 14 Vse, kar je v Izraelu posvečeno z zakletvijo, naj bo tvoje. 15 Vse, kar odpre materino naročje pri vsem mesu, kar darujejo Gospodu, bodisi od ljudi ali od živine, naj bo tvoje. Toda prvorojenega človeka moraš zagotovo odkupiti, tudi prvoskoteno žival, ki je nečista, moraš odkupiti. 16 Tiste, ki jih je treba odkupiti, odkupi po svoji cenitvi, ko so stari en mesec, za pet šeklov srebra po svetiščnem šeklu, ki velja dvajset ger! 17 Toda prvencev od goveda ali ovc ali koz ne smeš odkupiti, sveti so. Z njihovo krvjo poškrôpi oltar in njihovo tolščo sežgi kot ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu! 18 Njihovo meso naj bo tvoje; kakor so tvoje prsi primikanja in desno stegno. 19 Vse svete dajatve, ki jih Izraelovi sinovi z vzdigovanjem darujejo Gospodu, dajem tebi in s teboj tvojim sinovom in hčeram v večen zakon. To je zate in za tvoje potomce večna solna zaveza pred Gospodom.« 20 Gospod je rekel Aronu: »Ne boš dobil dediščine v njihovi deželi in ne boš imel deleža med njimi; jaz sem tvoj delež in tvoja dediščina med Izraelovimi sinovi.«

21 »Levijevim sinovom pa, glej, dajem kot dediščino vse desetine v Izraelu kot povračilo za službo, ki jo opravljajo, za službo pri shodnem šotoru. 22 Izraelovi sinovi pa naj se ne bližajo več shodnemu šotoru, da jih ne zadene krivda, ki prinaša smrt. 23 Leviti naj torej opravljajo službo pri shodnem šotoru in naj nosijo odgovornost za svojo krivdo; to naj bo večen zakon iz roda v rod. Ne bodo pa dobili dediščine med Izraelovimi sinovi. 24 Kajti levitom dajem v dediščino desetino, ki jo Izraelovi sinovi darujejo Gospodu z vzdigovanjem. Zato sem jim rekel, da ne bodo dobili dediščine med Izraelovimi sinovi.«

25 Gospod je govoril Mojzesu in rekel: 26 »Govôri levitom in jim reci: ›Kadar boste od Izraelovih sinov jemali desetino, ki vam jo dajem od njih kot vašo dediščino, od nje darujte kot dar vzdigovanja Gospodu: desetino od desetine! 27 In vaš dar vzdigovanja se vam bo štel kakor od žita z mlatišča in od obilnosti iz stiskalnice. 28 Tako boste tudi vi darovali dar vzdigovanja Gospodu od vseh svojih desetin, ki jih boste jemali od Izraelovih sinov; od njih torej dajajte Gospodov dar vzdigovanja duhovniku Aronu! 29 Od vsega, kar vam dajejo, darujte dar vzdigovanja Gospodu, od vsega, kar je pri tem najboljšega, kar je od tega posvečenega.‹ 30 Reci jim: ›Ko boste z vzdigovanjem darovali, kar je od tega najboljše, se bo levitom štelo kakor pridelek z mlatišča in pridelek iz stiskalnice. 31 In to smete jesti na vsakem kraju, vi in vaša hiša, kajti to je vaše plačilo kot povračilo za službo pri shodnem šotoru. 32 Ne boste si nakopali krivde, če boste z vzdigovanjem darovali, kar je najboljšega od tega, in ne oskrunili svetih darov Izraelovih sinov; ne boste umrli.‹«

1 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel: 2 »To je zakon postave, ki ga je zapovedal Gospod, ko je rekel: ›Govôri Izraelovim sinovom, naj ti pripeljejo neoporečno rdečo kravo, na kateri ni napake in ki še ni nosila jarma. 3 Izročite jo duhovniku Eleazarju; naj jo peljejo iz tabora in jo pred njim zakoljejo. 4 Duhovnik Eleazar naj s prstom vzame nekaj njene krvi in naj z njo sedemkrat poškropi proti prednji strani shodnega šotora. 5 Potem naj kravo pred njegovimi očmi sežgejo; njeno kožo, meso in kri z iztrebki vred naj sežgo. 6 Duhovnik naj vzame cedrovega lesa, hizopa in karmezina in naj to vrže v sredo ognja, v katerem se sežiga krava. 7 Nato naj si duhovnik opere oblačila in se okopa v vodi. Potem sme iti v tabor, a duhovnik je nečist do večera. 8 Tudi tisti, ki je sežgal kravo, naj si opere oblačila z vodo in se okopa v vodi, a je nečist do večera. 9 Mož pa, ki je čist, naj pobere pepel krave in ga zunaj tabora odloži na čist kraj. Naj se hrani skupnosti Izraelovih sinov za očiščevalno vodo. To je daritev za greh. 10 Tisti, ki je pobral pepel, naj si opere oblačila, je pa nečist do večera. To naj bo večen zakon za Izraelove sinove in za tujca, ki biva med njimi.‹«

11 »›Kdor se dotakne mrliča, trupla katerega koli človeka, je sedem dni nečist. 12 Naj se očisti z vodo tretji dan in sedmi dan in bo postal čist. Če pa se ne očisti tretji dan in sedmi dan, ne bo postal čist. 13 Kdor koli se dotakne mrliča, trupla umrlega človeka, pa se ne očisti, omadežuje Gospodovo prebivališče. Tak človek naj bo iztrebljen iz Izraela. Ker ni bil poškropljen z očiščevalno vodo, je nečist; njegova nečistost je še na njem.

14 Tole je postava: Če človek umre v šotoru, je vsak, ki pride v šotor, in vsak, ki je v šotoru, sedem dni nečist. 15 Tudi vsaka odprta posoda, ki nima privezanega pokrova, je nečista. 16 Kdor koli se na polju dotakne z mečem ubitega človeka ali sicer umrlega ali človeških kosti ali groba, je sedem dni nečist. 17 Za tega, ki je nečist, naj vzamejo nekaj pepela sežgane daritve za greh, ga dajo v posodo in nanj zlijejo živo vodo. 18 Mož, ki je čist, naj vzame hizop, ga pomoči v to vodo in z njim poškropi šotor in vse posode in duše, ki so bile tam, tudi tega, ki se je dotaknil kosti ali ubitega ali sicer umrlega ali groba. 19 Čisti naj poškropi nečistega tretji in sedmi dan; tako ga bo sedmi dan očistil; potem naj si opere oblačila in se okopa v vodi in zvečer bo čist. 20 Kdor pa postane nečist in se ne očisti, tak naj bo iztrebljen iz občestva. Kajti onečistil je Gospodovo svetišče; ni bil poškropljen z očiščevalno vodo; nečist je.

21 To naj vam bo večen zakon. Kdor je škropil z očiščevalno vodo, naj si opere oblačila. In kdor se je dotaknil očiščevalne vode, bo nečist do večera. 22 Vse, česar se dotakne nečisti, postane nečisto, in takšen, ki se njega dotakne, bo nečist do večera.‹«