2 Skupnost ni imela vode, zato so se začeli zbirati proti Mojzesu in Aronu. 3 Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom; govorili so: »O da bi pomrli, kakor so pomrli naši bratje pred Gospodom. 4 Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občestvo v to puščavo, da tu umremo mi in naša živina? 5 Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta in nas pripeljala v ta pusti kraj, kjer ni ne setve ne smokev ne vinske trte ne granatnih jabolk ne vode za pitje?« 6 Mojzes in Aron sta od občestva odšla proti vhodu v shodni šotor in padla na svoj obraz. Prikazalo se jima je Gospodovo veličastvo. 7 Gospod je govoril Mojzesu in rekel: 8 »Vzemi palico in z bratom Aronom zberita skupnost! Govorita skali pred njihovimi očmi in dala bo svojo vodo! Tako boš storil, da jim bo pritekla voda iz skale, in boš napojil skupnost in njihovo živino.« 9 Mojzes je torej vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. 10 Potem sta Mojzes in Aron sklicala občestvo pred skalo. Rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki! Ali bova mogla storiti, da vam iz te skale priteče voda?« 11 Mojzes je vzdignil roko in dvakrat udaril s palico po skali. Priteklo je veliko vode in pila je skupnost in njihova živina. 12 Gospod pa je rekel Mojzesu in Aronu: »Ker nista verovala vame, da bi me kot svetega izpričala pred očmi Izraelovih sinov, ne bosta pripeljala tega občestva v deželo, ki jim jo dajem.« 13 To so vode Meríba, kjer so se Izraelovi sinovi prepirali z Gospodom in kjer se je izkazal svetega.