1 To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onstran Jordana v puščavi, v Arábi, nasproti Sufu, med Paránom in Tofelom, Labánom, Hacerótom in Di Zahábom, 2 enajst dni hoda je od Horeba do Kadeš Barnée po poti h gorovju Seír. 3 In v štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, je Mojzes govoril Izraelovim sinovom vse, kakor mu je bil Gospod zanje zapovedal. 4 Potem ko je Mojzes premagal amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu, in bašánskega kralja Oga, ki je prebival v Aštarótu v Edréiju, 5 je onstran Jordana v moábski deželi začel razlagati to postavo in rekel:

6 Gospod, naš Bog, nam je govoril na Horebu in rekel: »Dolgo se že zadržujete na tej gori. 7 Obrnite se in se odpravite in pojdite k pogorju Amoréjcev in k vsem njihovim sosedom v Arábi, na gorovju, v Šéfeli, v Negebu in ob morski obali, v deželo Kánaancev in k Libanonu do velike reke, reke Evfrat. 8 Glejte, pred vas postavljam deželo; pojdite in vzemite v last deželo, za katero je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo bo dal njim in za njimi njihovim potomcem.«

9 Takrat sem vam rekel: »Sam vas ne morem nositi. 10 Gospod, vaš Bog, vas je namnožil in glej, danes vas je toliko kot zvezd na nebu. 11 Gospod, Bog vaših očetov, naj vas še tisočkrat pomnoži in blagoslovi, kakor vam je govoril. 12 A kako naj sam nosim vaše težave, bremena in prepire? 13 Izberite si po svojih rodovih modre, pametne in izkušene može, da vam jih postavim za voditelje.« 14 Odgovorili ste mi in rekli: »Dobro je, kar si rekel, da boš storil.« 15 Tedaj sem vzel poglavarje vaših rodov, modre in izkušene može, in jih postavil za poglavarje nad vami: za tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in nadzornike po vaših rodovih.

16 Takrat sem ukazal vašim sodnikom in rekel: »Poslušajte zadeve svojih bratov in pravično sodite med človekom in njegovim bratom ali tujcem, ki je pri njem! 17 Pri sodbi se ne ozirajte na osebe; poslušajte tako majhnega kakor velikega; nikogar se ne bojte, kajti sodba je Božja! Zadevo pa, ki je za vas pretežka, predložite meni, da jo slišim!« 18 Takrat sem vam zapovedal vse stvari, ki jih morate storiti.

19 Odpravili smo se od Horeba in prehodili vso tisto veliko in strašno puščavo, ki ste jo videli, po poti proti amoréjskemu pogorju, kakor nam je ukazal Gospod, naš Bog. Prišli smo do Kadeš Barnée. 20 Tedaj sem vam rekel: »Prišli ste do amoréjskega pogorja, ki nam ga je dal Gospod, naš Bog. 21 Glej, Gospod, naš Bog, je postavil predte to deželo; pojdi in jo vzemi v last, kakor ti je govoril Gospod, Bog tvojih očetov! Ne boj se in ne trepetaj!«

22 In vsi ste pristopili in rekli: »Pošljimo pred seboj može, da si ogledajo deželo za nas, in naj nam poročajo, kakšna je pot, po kateri bomo šli, in kakšna so mesta, v katera bomo stopili.« 23 Ta beseda mi je bila všeč in vzel sem izmed vas dvanajst mož, po enega iz vsakega rodu. 24 Odšli so, se povzpeli na gorovje in prišli v dolino Eškól. Ogledali so si jo 25 in vzeli v roke nekaj sadežev dežele in nam jih prinesli. Poročali so nam in rekli: »Lepa je dežela, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.«

26 Vi pa niste hoteli iti in ste se upirali ukazu Gospoda, svojega Boga. 27 Godrnjali ste v svojih šotorih in govorili: »Ker nas Gospod sovraži, nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da bi nas dal v roke Amoréjcem, da nas pokončajo. 28 Kam naj gremo? Naši bratje so prestrašili naša srca, ko so rekli: ›Ljudstvo je večje in višje rasti, kakor smo mi; mesta so velika in do neba utrjena; tudi Anákove sinove smo videli tam.‹« 29 Rekel sem vam: »Naj vas ne bo strah in ne bojte se jih! 30 Gospod, vaš Bog, ki hodi pred vami, se bo bojeval za vas prav tako, kakor je pred vašimi očmi to storil za vas v Egiptu 31 in v puščavi, kjer si videl, kako te je Gospod, tvoj Bog, nosil, kakor človek nosi svojega sina, vso pot, ki ste jo prehodili, dokler niste prišli v ta kraj.« 32 A kljub temu niste zaupali v Gospoda, svojega Boga, 33 ki je hodil pred vami po poti, da vam je poiskal kraj za vaše taborjenje, ponoči v ognju, da ste videli pot, po kateri ste hodili, podnevi pa v oblaku.

34 Ko je Gospod slišal glas vaših besed, se je razjezil in prisegel: 35 »Nobeden od teh mož iz tega hudobnega rodu ne bo videl lepe dežele, za katero sem prisegel, da jo bom dal vašim očetom, 36 razen Jefunéjevega sina Kaléba; ta jo bo videl, njemu in njegovim sinovom bom dal to deželo, po kateri je hodil, ker se je zvesto držal Gospoda.« 37 Tudi name se je Gospod razjezil zaradi vas in rekel: »Tudi ti ne boš prišel tja, 38 Nunov sin Józue, ki ti streže, on bo prišel tja; osrči ga, kajti on bo dal deželo v last Izraelu! 39 Vaši otroci, o katerih ste rekli, da bodo v plen, in vaši sinovi, ki danes še ne znajo razločevati med dobrim in hudim, ti bodo prišli tja, njim jo bom dal in dobili jo bodo v last. 40 Vi pa se obrnite in se odpravite po poti proti Trstičnemu morju!«

41 Tedaj ste odgovorili in rekli: »Grešili smo pred Gospodom, šli bomo gor in se bojevali, natanko tako, kakor nam je zapovedal Gospod, naš Bog.« In opasali ste vsak svojo bojno opravo in ste lahkomiselno hoteli iti v pogorje. 42 Gospod pa mi je rekel: »Reci jim: ›Ne hodite in ne bojujte se, ker jaz nisem med vami, da vas sovražniki ne porazijo!‹« 43 Govoril sem vam, a niste poslušali, temveč ste se uprli Gospodovemu ukazu in predrzno šli v pogorje. 44 Tedaj so vam prišli nasproti Amoréjci, ki prebivajo v tistem pogorju; in podili so vas, kakor delajo čebele, in vas pobijali od Seíra do Horme.

45 Vrnili ste se in jokali pred Gospodom, a Gospod ni hotel slišati vašega glasu, ni vam prisluhnil. 46 Tako ste veliko dni, ki ste jih prebili tam, ostali v Kadešu.

1 Potem smo se obrnili in se po poti proti Trstičnemu morju odpravili v puščavo, kakor mi je naročil Gospod. Veliko dni smo hodili okoli Seírskega pogorja.

2 Tedaj mi je Gospod spregovoril in rekel: 3 »Dolgo že hodite okoli tega pogorja, obrnite se proti severu! 4 Zapovej ljudstvu in reci: ›Šli boste čez ozemlje svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru. Ustrašili se vas bodo, zato se zelo varujte, 5 da ne bi začenjali boja z njimi. Ne bom vam namreč dal nobenega dela njihove dežele, niti za podplat ne, kajti Seírsko gorovje sem dal v last Ezavu. 6 Kupujte si od njih živež za denar, da boste jedli; tudi vodo si kupujte od njih za denar, da boste pili! 7 Kajti Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. Vedel je, kako si hodil po tej veliki puščavi: že štirideset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj; ničesar ti ni manjkalo.‹« 8 Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru, po poti prek Arábe mimo Eláta in Ecjón Geberja, potem smo se obrnili in odšli po poti proti moábski puščavi.

9 In Gospod mi je rekel: »Ne napadaj Moába in ne začenjaj boja z njim! Kajti od njegove dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar v last Lotovim sinovom.« – 10 Prej so tam bivali Emejci, veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. 11 Kakor Anákovci so tudi ti veljali za Rafájevce, Moábci pa so jih imenovali Emejce. 12 V Seíru so prej prebivali Horéjci. Ezavovi sinovi pa so jim vzeli njihovo posest, jih pokončali pred seboj in se naselili na njihovo mesto, kakor je Izrael storil z deželo, ki jim jo je Gospod dal v last. – 13 »Zdaj se vzdignite in pojdite čez potok Zered!«

In šli smo čez potok Zered. 14 Dni pa, v katerih smo hodili od Kadeš Barnée, dokler nismo prišli čez potok Zered, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov iz tabora, kakor jim je Gospod prisegel. 15 Gospodova roka je bila namreč proti njim, da bi jih iztrebil iz tabora, dokler ne bi izginili.

16 Ko so vsi bojevniki izmed ljudstva preminili in pomrli, 17 mi je Gospod govoril in rekel: 18 »Danes boš šel čez moábsko ozemlje, čez Ar, 19 in se približal meji Amónovih sinov: ne napadaj jih in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od dežele Amónovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal v last Lotovim sinovom.« – 20 Tudi ta velja za deželo Rafájevcev; v njej so nekdaj prebivali Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjce; 21 veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. Toda Gospod jih je pokončal pred njimi in Amónci so zavzeli njihovo posest in se naselili na njihovo mesto, 22 kakor je storil za Ezavove sinove, ki prebivajo v Seíru, da je pred njimi pokončal Horéjce; in zavzeli so njihovo posest in se naselili na njihovo mesto. Tako je ostalo do danes. 23 Tudi Avéjce, ki so prebivali po pristavah do Gaze, so pokončali Kaftoréjci, ki so prišli iz Kaftorja, in se naselili na njihovo mesto.

24 »Vzdignite se, odpravite se in pojdite čez Arnónovo dolino! Glej, v roke ti dam hešbónskega kralja Sihóna, Amoréjca, in njegovo deželo. Začni jo osvajati in spusti se z njim v boj! 25 Ta dan začnem pošiljati nad ljudstva pod vsem nebom strah in grozo pred teboj; ko bodo slišali govoriti o tebi, se bodo tresli in trepetali pred teboj.«

26 Tedaj sem poslal iz puščave Kedemót poslance k Sihónu, hešbónskemu kralju, z mirovnimi besedami, rekoč: 27 »Rad bi šel čez tvojo deželo; hodil bom samó po poti, ne bom krenil ne na desno ne na levo. 28 Živež mi prodaj za denar, da bom jedel, in vodo mi daj za denar, da bom pil! Samó z nogami naj grem čez, 29 kakor so mi to dovolili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seírju, in Moábci, ki prebivajo v Aru, dokler ne pridem čez Jordan v deželo, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.« 30 Toda hešbónski kralj Sihón nam ni hotel dovoliti, da bi šli čez njegovo ozemlje; kajti Gospod je zakrknil njegovega duha in naredil njegovo srce trdovratno, da bi ti ga dal v roke, kakor je zdaj.

31 In Gospod mi je rekel: »Glej, začel sem ti izročati Sihóna in njegovo deželo, začni osvajati, da dobiš v last njegovo deželo!« 32 Sihón nam je z vsem ljudstvom prišel nasproti, da bi se bojeval pri Jahcu. 33 In Gospod, naš Bog, nam ga je izročil in pobili smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo. 34 Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in z zakletvijo pokončali vsako mesto: moške, ženske in otroke; nikogar nismo pustili živega. 35 Le živino smo si prisvojili in plen iz mest, ki smo jih zavzeli. 36 Od Aroêrja ob robu Arnónove doline in od mesta v dolini pa tja do Gileáda ni bilo tako utrjenega mesta, da ga ne bi mogli zavzeti; vse nam je izročil Gospod, naš Bog. 37 Le deželi Amónovih sinov se nisi približal, vsemu bregu reke Jabóka, mestom v pogorju in vsem krajem, ki nam jih je prepovedal Gospod, naš Bog.

1 Potem smo se obrnili in šli po poti v Bašán. Bašánski kralj Og pa nam je z vsem svojim ljudstvom prišel nasproti, da bi se bojeval pri Edréiju. 2 Gospod mi je rekel: »Ne boj se ga! Kajti dam ti ga v roke z njegovim ljudstvom in njegovo deželo vred. Stôri z njim, kakor si storil z amoréjskim kraljem Sihónom, ki je prebival v Hešbónu!« 3 In Gospod, naš Bog, nam je dal v roke tudi bašánskega kralja Oga in vse njegovo ljudstvo; pobili smo ga tako, da ni preživel nihče. 4 Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta; ni bilo mesta, ki jim ga ne bi odvzeli: šestdeset mest, vso pokrajino Argób, Ogovo kraljestvo v Bašánu. 5 Vsa ta mesta so bila utrjena z visokimi zidovi, dvojnimi vrati in zapahi. Zraven pa še silno veliko vasi. 6 In pokončali smo jih z zakletvijo, kakor smo storili hešbónskemu kralju Sihónu; vsako mesto smo pokončali z zakletvijo: moške, ženske in otroke. 7 Vso živino in plen iz mest pa smo vzeli zase.

8 Takrat smo vzeli deželo iz rok dveh amoréjskih kraljev, ki sta bila onstran Jordana, od Arnónove doline do gore Hermon – 9 Sidónci pravijo Hermonu Sirjón, Amoréjci pa Senír –, 10 vsa mesta na ravnini, ves Gileád in ves Bašán do Salhe in Edréija, mest Ogovega kraljestva v Bašánu. – 11 Bašánski kralj Og je namreč edini ostal od ostanka Rafájevcev. Glej, njegova postelja, železna postelja, ali ni v Rabi Amónovih sinov? Devet navadnih komolcev je dolga in štiri komolce široka. – 12 To deželo smo takrat osvojili.

Ozemlje od Aroêrja ob Arnónovi dolini in polovico gileádskega pogorja z njegovimi mesti sem dal Rúbenovcem in Gádovcem. 13 Preostali del Gileáda in ves Bašán, Ogovo kraljestvo, vso pokrajino Argób sem dal polovici Manásejevega rodu. – Ves ta Bašán so imenovali dežela Rafájevcev. – 14 Manásejev sin Jaír je zavzel vso pokrajino Argób do Gešuréjcev in Maahčánov. Te kraje Bašána je poimenoval po svojem imenu Jaírove vasi, kakor se imenujejo še danes. 15 Mahírju sem dal Gileád. 16 Rúbenovcem in Gádovcem sem dal deželo od Gileáda do Arnónove doline – meja je po sredi doline – in do reke Jabók, meje Amónovih sinov, 17 in Arábo – za mejo je Jordan – od Kinéreta do morja v Arábi, Slanega morja, pod pobočji Pisge na vzhodu.

18 Takrat sem vam zapovedal in rekel: »Gospod, vaš Bog, vam je dal to deželo, da jo vzamete v last; vsi bojevniki pojdite oboroženi čez pred svojimi brati, Izraelovimi sinovi! 19 Le vaše žene, vaši otroci in vaša živina – vem, da imate veliko živine – naj ostanejo v vaših mestih, ki sem vam jih dal, 20 dokler Gospod ne nakloni počitka vašim bratom, kakor ga je vam, da tudi oni vzamejo v last deželo, ki jim jo daje Gospod, vaš Bog, onstran Jordana. Potem se boste vrnili vsak na svojo posest, ki sem vam jo dal.«

21 Józuetu sem takrat zapovedal in rekel: »Tvoje oči so videle vse, kar je Gospod, vaš Bog, storil tema kraljema; tako bo Gospod storil vsem kraljestvom, v katera prideš na oni strani. 22 Ne bojte se jih, kajti Gospod, vaš Bog, se bo sam bojeval za vas.«

23 Takrat sem prosil Gospoda, naj se me usmili, in rekel: 24 »Moj Gospod Bog, ti si začel kazati svojemu služabniku svojo veličino in svojo močno roko. Kateri bog je v nebesih ali na zemlji, ki bi opravljal taka dela in taka mogočna dejanja kakor ti? 25 Naj grem, prosim, tja čez, da bom videl lepo deželo onstran Jordana, to lepo pogorje in Libanon.« 26 Gospod pa se je jezil name zaradi vas in me ni uslišal. Gospod mi je rekel: »Dosti! Ne govôri mi še naprej o tem! 27 Pojdi na vrh Pisge in povzdigni oči proti zahodu, severu, jugu in vzhodu in glej s svojimi očmi, kajti čez ta Jordan ne boš šel! 28 Zapovej pa Józuetu in ga opogumi ter okrêpi! Kajti on bo šel čez pred tem ljudstvom in jim bo dal v dedno last deželo, ki jo boš videl.« 29 In ostali smo v dolini nasproti Bet Peórju.

1 Zdaj pa, Izrael, poslušaj zakone in odloke, katere vas učim izpolnjevati, da boste živeli in prišli in vzeli v last deželo, ki vam jo daje Gospod, Bog vaših očetov! 2 Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte, da boste izpolnili zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki vam jih zapovedujem! 3 Vaše oči so videle, kaj je Gospod storil pri Báal Peórju; vsakogar namreč, ki je hodil za peórskim Báalom, je Gospod, tvoj Bog, iztrebil iz tvoje srede. 4 Vi pa, ki ste se držali Gospoda, svojega Boga, ste danes vsi živi.

5 Glejte, učim vas zakone in odloke, kakor mi je zapovedal Gospod, moj Bog, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last. 6 Držite se jih in jih izpolnjujte, kajti to bo vaša modrost in razumnost v očeh ljudstev, ki bodo slišala o vseh teh zakonih; rekli bodo: »Resnično, ta véliki narod je modro in razumno ljudstvo.« 7 Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo? 8 In kateri véliki narod ima tako pravične zakone in odloke, kakor je vsa ta postava, ki jo danes dajem pred vas? 9 Samo varuj se in zelo pazi, da ne pozabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, in da ti ne izginejo iz srca vse dni tvojega življenja! Pripoveduj o njih svojim sinovom in sinovom svojih sinov!

10 Na dan, ko si stal pred Gospodom, svojim Bogom, na Horebu in ko mi je Gospod rekel: »Zberi mi ljudstvo! Dal jim bom slišati svoje besede, da se me naučijo bati vse dni, ki jih preživijo na zemlji, in to naučijo svoje sinove,« 11 tedaj ste se približali in stali pod goro; ta pa je gorela v ognju do srede neba – tema, oblak in mračnost. 12 In Gospod vam je govoril iz srede ognja; slišali ste zvok besed, niste pa videli nobene podobe, le glas ste slišali. 13 Naznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je zapovedal izpolnjevati, deset besed; napisal jih je na dve kamniti plošči. 14 Meni pa je takrat Gospod zapovedal, naj vas učim zakone in odloke, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last.

15 Zelo pazite nase! Kajti nikakršne podobe niste videli tisti dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz srede ognja. 16 Ne spridite se in si ne delajte rezane podobe v obliki kakršnega koli kipa, podobe moškega ali ženske, 17 podobe kakršne koli živali na zemlji, podobe kakršne koli krilate ptice, ki leta pod nebom, 18 podobe kakršne koli živali, ki lazi po tleh, podobe kakršne koli ribe, ki je v vodi pod zemljo! 19 In kadar povzdigneš oči proti nebu in vidiš sonce, luno in zvezde, vso nebesno vojsko, se ne daj zapeljati, da bi se jim priklanjal in jim služil, saj jih je Gospod, tvoj Bog, določil vsem ljudstvom pod celim nebom. 20 Vas pa je Gospod vzel in vas izpeljal iz topilnice železa, iz Egipta, da bi postali njegovo ljudstvo, njegova dedna last, kakor ste to danes.

21 Gospod se je zaradi vas razjezil name, tako da je prisegel, da ne bom prišel v lepo deželo, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dedno last. 22 Jaz moram namreč umreti v tej deželi in ne bom šel čez Jordan, vi pa boste šli čez in vzeli v last to lepo deželo. 23 Varujte se, da ne pozabite zaveze Gospoda, svojega Boga, ki jo je sklenil z vami, in si ne naredite rezane podobe v kakršni koli obliki, kar ti je prepovedal Gospod, tvoj Bog. 24 Kajti Gospod, tvoj Bog, je ogenj, ki požira, ljubosumen Bog.

25 Ko se vam bodo rodili sinovi in sinov sinovi in se udomačili v deželi in če bi se potem spridili in si naredili rezano podobo v kakršni koli obliki in s tem delali, kar je hudo v očeh Gospoda, tvojega Boga, da bi ga razdražili, 26 kličem danes nebo in zemljo za priči proti vam, da boste hitro propadli in izginili iz dežele, v katero greste čez Jordan, da jo vzamete v last; ne boste podaljšali v njej svojih dni, do kraja boste iztrebljeni. 27 Gospod vas bo razkropil med ljudstva in le malo vas ostane med narodi, med katere vas požene Gospod. 28 Tam boste služili bogovom, izdelkom človeških rok, lesu in kamnu, ki ne vidijo in ne slišijo, ne jedo in ne duhajo. 29 Potem boš od tam iskal Gospoda, svojega Boga, in ga našel, če ga boš iskal z vsem srcem in vso dušo. 30 Ko boš v stiski in te zadenejo vse te reči, se boš v poznejših dneh vrnil h Gospodu, svojemu Bogu, in boš poslušal njegov glas. 31 Kajti Gospod, tvoj Bog, je usmiljen; ne bo te zapustil, ne bo te pokončal in ne bo pozabil na zavezo z očeti, ki jim jo je prisegel.

32 Vprašaj vendar o prejšnjih dneh, ki so bili pred teboj, od dne, ko je Bog ustvaril človeka na zemlji, in od enega do drugega konca neba, ali se je kdaj zgodilo kaj tako velikega, ali se je kdaj slišalo kaj takega! 33 Je mar katero ljudstvo slišalo glas Boga, govorečega iz srede ognja, kakor si slišal ti, in ostalo živo? 34 Ali pa je kateri bog skušal priti in si vzeti narod iz srede kakega drugega naroda s preizkušnjami, znamenji, čudeži, z bojem, z močno roko, z iztegnjenim laktom in z velikimi strahotami, kakor je vse to za vas storil Gospod, vaš Bog, pred vašimi očmi v Egiptu? 35 Tebi je bilo dano to videti, da bi vedel, da je Gospod Bog in ni drugega razen njega. 36 Iz nebes ti je dal slišati svoj glas, da bi te poučil, in na zemlji ti je dal videti svoj veliki ogenj in slišal si njegove besede iz ognja. 37 Zato ker je ljubil tvoje očete, si je za njimi izbral njihov zarod in te je s svojo veliko močjo izpeljal pred seboj iz Egipta, 38 da prežene pred teboj večje in močnejše narode, kakor si ti, da te pripelje in ti da njihovo deželo v dedno last, kakor je danes. 39 Spoznaj torej danes in si vtisni v srce: Gospod je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji, drugega ni! 40 Izpolnjuj njegove zakone in zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem, da bo dobro tebi in za teboj tvojim sinovom in da si podaljšaš dneve na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za vse dni!

41 Takrat je Mojzes onstran Jordana proti sončnemu vzhodu oddelil tri mesta, 42 da bi se vanje mogel zateči ubijalec, ki je brez vednosti ubil svojega bližnjega in ga prej ni sovražil. Če se zateče v katero od teh mest, si reši življenje: 43 Becer v puščavi na planoti za Rúbenovce, Ramót v Gileádu za Gádovce in Golán v Bašánu za Manásejevce.