Izraelci miroljubno prečkajo Edóm, Moáb in Amón
2 Tedaj mi je Gospod spregovoril in rekel:
3 »Dolgo že hodite okoli tega pogorja, obrnite se proti severu!
4 Zapovej ljudstvu in reci: ›Šli boste čez ozemlje svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru. Ustrašili se vas bodo, zato se zelo varujte,
5 da ne bi začenjali boja z njimi. Ne bom vam namreč dal nobenega dela njihove dežele, niti za podplat ne, kajti Seírsko gorovje sem dal v last Ezavu.
6 Kupujte si od njih živež za denar, da boste jedli; tudi vodo si kupujte od njih za denar, da boste pili!
7 Kajti Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. Vedel je, kako si hodil po tej veliki puščavi: že štirideset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj; ničesar ti ni manjkalo.‹«
8 Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru, po poti prek Arábe mimo Eláta in Ecjón Geberja, potem smo se obrnili in odšli po poti proti moábski puščavi.
9 In Gospod mi je rekel: »Ne napadaj Moába in ne začenjaj boja z njim! Kajti od njegove dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar v last Lotovim sinovom.« –
10 Prej so tam bivali Emejci, veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci.
11 Kakor Anákovci so tudi ti veljali za Rafájevce, Moábci pa so jih imenovali Emejce.
12 V Seíru so prej prebivali Horéjci. Ezavovi sinovi pa so jim vzeli njihovo posest, jih pokončali pred seboj in se naselili na njihovo mesto, kakor je Izrael storil z deželo, ki jim jo je Gospod dal v last. –
13 »Zdaj se vzdignite in pojdite čez potok Zered!«
In šli smo čez potok Zered.
14 Dni pa, v katerih smo hodili od Kadeš Barnée, dokler nismo prišli čez potok Zered, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov iz tabora, kakor jim je Gospod prisegel.
15 Gospodova roka je bila namreč proti njim, da bi jih iztrebil iz tabora, dokler ne bi izginili.
16 Ko so vsi bojevniki izmed ljudstva preminili in pomrli,
17 mi je Gospod govoril in rekel:
18 »Danes boš šel čez moábsko ozemlje, čez Ar,
19 in se približal meji Amónovih sinov: ne napadaj jih in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od dežele Amónovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal v last Lotovim sinovom.« –
20 Tudi ta velja za deželo Rafájevcev; v njej so nekdaj prebivali Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjce;
21 veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. Toda Gospod jih je pokončal pred njimi in Amónci so zavzeli njihovo posest in se naselili na njihovo mesto,
22 kakor je storil za Ezavove sinove, ki prebivajo v Seíru, da je pred njimi pokončal Horéjce; in zavzeli so njihovo posest in se naselili na njihovo mesto. Tako je ostalo do danes.
23 Tudi Avéjce, ki so prebivali po pristavah do Gaze, so pokončali Kaftoréjci, ki so prišli iz Kaftorja, in se naselili na njihovo mesto.
|