11 Ko so množice videle, kaj je storil Pavel, so povzdignile glas in v likaonskem jeziku govorile: »Bogova v človeški podobi sta se spustila med nas.«
11 Ko so množice videle, kaj je Pavel storil, so povzdignile glas in po likaonsko govorile: »Bogova v človeški podobi sta prišla k nam!«
11 Ko pa vidi ljudstvo, kar je Pavel storil, povzdignejo glas in kličejo likaonski: Bogova sta v človeški podobi prišla doli k nam.
12 In Barnaba so imenovali Zevs, Pavla pa Hermes, ker je prvi spregovoril.
12 Barnaba so imenovali Zevsa, Pavla pa Hermesa, ker je ta govoril prvo besedo.
12 In imenovali so Barnaba Jupitra, a Pavla Merkurja, ker je bil on prvi govornik.
13 Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati bike in vence, ker je hotel z množico opraviti žrtvovanje.
13 In duhovnik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati volov in prinesti vencev, in je hotel z množicami vred darovati.
13 In duhovnik Jupitra, ki je imel tempelj pred mestom, pripelje juncev in prinese vencev k vratom ter jima hoče z ljudstvom darovati.
14 Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, planila med množico in zavpila:
14 Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, skočila med množico in klicala:
14 Ko pa to zaslišita apostola, Pavel in Barnaba, si raztrgata oblačila in skočita med ljudstvo, kričeč
15 »Možje, kaj počenjate? Tudi midva sva samo človeka, ki čutiva podobno kakor vi. Oznanjava vam evangelij, da bi se obrnili proč od teh ničevih reči k živemu Bogu, ki je naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih.
15 »Možje, kaj to počenjate? Tudi midva sva umrljiva človeka, vam enaka. Oznanjujeva vam pa evangelij, da bi se od teh praznih reči spreobrnili k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih.
in govoreč: Možje! kaj to delate? Tudi midva sva človeka, z vami enake narave, in vam oznanjujeva blagovestje, da se od teh ničevih reči obrnete k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;
16 V prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja pota.
16 On je sicer v prejšnjih vekih dovolil, da so vsa ljudstva hodila svoja pota;
16 ki je v preteklih časih pustil vse narode, da so hodili po svojih potih.
17 In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in vam srca napolnjeval z veseljem.«
17 vendar sebe ni pustil brez pričevanja, ko je skazoval dobrote, dajal z neba dež in rodovitne čase, vam dajal hrano in vam z veseljem napolnjeval srca.«
17 Vendar pa sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.
18 S temi besedami sta komaj ubranila množicam, da jima niso opravile žrtvenih daritev.
18 S temi besedami sta množicam komaj ubranila, da jima niso darovale.
18 In tako govoreč, sta le s težavo ustavila ljudstvo, da jima ni darovalo.
