1 Toda mož po imenu Hananija je z ženo Safíro prodal posestvo
Prevara Ananija in Safire
5
1 Neki mož pa, po imenu Ananija, z ženo Safiro, je prodal posestvo
5
1 A neki mož, Ananija po imenu, s Safiro, ženo svojo, je prodal posestvo,
2 in si pridržal nekaj izkupička in njegova žena je vedela za to; drugi del pa je prinesel in položil k nogam apostolov.
2 in je z vednostjo svoje žene pridržal nekaj od skupička, nekaj pa je prinesel ter položil k nogam apostolov.
2 in nekaj od izkupila je utajil z vednostjo žene svoje; in prinese en del in ga položi apostolom pred noge.
3 Peter mu je rekel: »Hananija, zakaj je satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu in si pridržal del izkupička od zemljišča?
3 Peter je rekel: »Ananija, zakaj je satan prevzel tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu in pridržal nekaj od skupička za zemljišče?
3 Peter pa reče: Ananija, zakaj je satan napolnil srce tvoje, da si lagal svetemu Duhu, in si utajil nekaj od izkupička njive?
4 Če ga ne bi bil prodal, ali ne bi imetje ostalo tvoje? In ko si ga prodal, ali ti ni bil denar na voljo? Zakaj si v srcu sklenil takšno dejanje? Ne ljudem, temveč Bogu si lagal!«
4 Ali bi ne bilo, ko bi bilo ostalo, tebi ostalo? In ko se je prodalo, ali ni bilo v tvojih rokah? Zakaj si to dejanje sklenil v svojem srcu? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu.«
4 Ali ne bi bila, ko bi jo bil obdržal, tebi ostala? in ko je bila prodana, ali ni bila v tvoji oblasti? Kaj, da si to reč položil v srce svoje? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu.
5 Ko je Hananija slišal te besede, se je zgrudil in izdihnil. In velika groza je navdala vse, ki so to slišali.
5 Ko je Ananija slišal te besede, se je zgrudil in je izdihnil. In velik strah je navdal vse, ki so o tem slišali.
5 Ko je pa Ananija slišal te besede, pade in izdahne. In velik strah obide vse, ki so to slišali.
6 Pristopili so mladeniči, ga pokrili, odnesli in pokopali.
6 Vstali so pa mladeniči, ga zavili, odnesli in položili v grob.
6 Mladeniči pa vstanejo ter ga pripravijo k pogrebu, odneso in pokopljejo.
7 Minile so kake tri ure in prišla je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo.
7 Pretekle so kake tri ure in vstopila je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo.
7 Zgodi se pa kake tri ure pozneje, da pride tudi žena njegova, ne vedoč, kaj se je zgodilo.
8 Peter jo je ogovoril: »Povej mi, ali sta res za toliko prodala zemljišče?« »Dà,« je odvrnila, »za toliko.«
8 Peter ji je rekel: »Povej mi, ali sta zemljišče za toliko prodala?« Rekla je: »Da, za toliko!«
8 Peter pa jo ogovori: Povej mi, ali sta za toliko prodala njivo? Ona pa reče: Da, za toliko.
9 Peter ji je dejal: »Zakaj sta se domenila, da preizkusita Gospodovega Duha? Glej, koraki teh, ki so pokopali tvojega moža, so že pri vratih! Tudi tebe bodo odnesli.«
9 A Peter njej: »Zakaj sta se dogovorila, da skušata Gospodovega Duha? Glej, ti, ki so tvojega moža v grob položili, so že pri vratih in te bodo odnesli.«
9 Peter ji pa reče: Zakaj sta se dogovorila, da bosta izkušala Duha Gospodovega? Glej, noge teh, ki so pokopali moža tvojega, so pred durmi in te poneso ven.
10 In pri priči se je zgrudila k njegovim nogam in izdihnila. Vstopili so mladeniči in jo našli mrtvo; odnesli so jo ter jo pokopali poleg njenega moža.
10 Pri tej priči mu je padla pred noge in izdihnila. Ko so mladeniči vstopili, so jo našli mrtvo; odnesli so jo in jo položili v grob poleg njenega moža.
10 In pri tej priči mu pade pred noge in izdahne. In ko mladeniči vstopijo, jo najdejo mrtvo in jo odneso ven in pokopljejo poleg moža njenega.
11 In velika groza je obšla vso Cerkev in vse, ki so to slišali.
11 In velik strah je navdal vso Cerkev in vse, ki so to slišali.
11 In velik strah je obšel vso cerkev in vse, ki so to slišali.
In ko ga ujame, ga posadi v ječo in izroči štirim četvoricam vojakov, naj ga stražijo; in po Veliki noči ga je hotel privesti pred ljudstvo.
5 Peter je bil torej v ječi, Cerkev pa je zanj vztrajno molila k Bogu.
5 Petra so torej v ječi stražili, Cerkev pa je zanj neprenehoma k Bogu molila.
5 Petra so torej varovali v ječi; a cerkev je molila zanj k Bogu neprenehoma.
Bog reši Petra iz ječe
6 Tisto noč, preden ga je Herod nameraval pripeljati pred ljudstvo, je Peter spal med dvema stražarjema. Bil je vklenjen v dvojne verige in vojaka sta stala na straži pred vrati.
Čudežna rešitev iz ječe
6 Tisto noč, ko ga je Herod hotel privesti pred ljudstvo, je Peter, vklenjen v dve verigi, spal med dvema vojakoma, in stražniki so ječo stražili pred vrati.
6 Ko ga pa je hotel Herod privesti pred ljudstvo, tisto noč je spal Peter med dvema vojakoma, vkovan v dvojne verige; varuhi pred vrati pa so stražili ječo.
7 In glej, Gospodov angel je stopil k njemu in svetloba je oblila celico. Angel je Petra sunil v bok, ga prebudil in mu rekel: »Hitro vstani!« In verige so mu padle z rok.
7 In glej, vstopil je Gospodov angel in luč je zasvetila v ječi; udaril je Petra v bok, ga zbudil in rekel: »Hitro vstani!« In verige so mu padle z rok.
7 In glej, angel Gospodov pristopi, in svetloba se zasveti v izbi; in udari Petra v bok in ga zbudi, rekoč: Vstani hitro! In verige mu padejo z rok.
8 Nato mu je angel rekel: »Opaši se in priveži si sandale!« In storil je tako. Nato mu je rekel: »Ogrni si plašč in pojdi za menoj!«
8 Nato mu je angel rekel: »Opaši se in podveži si obutev!« Storil je tako. In mu je rekel: »Ogrni si plašč in pojdi za menoj!«
8 Angel mu pa veli: Opaši se in obuj opanke svoje. In storí tako. In mu veli: Ogrni si plašč in pojdi za menoj.
9 Šel je iz ječe in stopal za njim. In ni vedel, da je res, kar se dogaja po angelu; mislil je, da vidi prikazen.
9 Odpravil se je in šel za njim, pa ni vedel, da je res, kar se je po angelu godilo, ampak je mislil, da vidi prikazen.
9 In izide in gre za njim; in ni vedel, da je resnično, kar se je godilo po angelu, temveč menil je, da vidi prikazen.
10 Šla sta mimo prve in mimo druge straže ter prispela do železnih vrat, ki držijo v mesto. Vrata so se jima sama od sebe odprla. Stopila sta na prosto in hodila po ulici; in angel je nenadoma izginil.
10 Šla sta mimo prve in druge straže in prišla do železnih vrat, ki držé v mesto: ta so se jima odprla sama od sebe. Ko sta prišla ven in prehodila eno ulico, je angel nenadoma izginil.
10 Ko pa preideta mimo prve straže in druge, dospeta do železnih vrat, ki so držala v mesto, in ta se jima odpro sama od sebe; ter stopita ven in preideta eno ulico, in precej se loči angel od njega.
11 Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj vem, da je res! Gospod je poslal svojega angela in me rešil iz Herodove roke in pred vsemi nakanami judovskega ljudstva.«
11 Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj zares vem, da je Gospod poslal svojega angela in me rešil iz Herodove roke in od vsega, kar je judovsko ljudstvo pričakovalo.«
11 In Peter se zave in reče: Sedaj vem zares, da je poslal Gospod angela svojega in me je otel iz roke Herodove in vsega, kar je pričakovalo ljudstvo judovsko.
12 In ko si je o tem prišel na jasno, je stopil do hiše Marije, matere Janeza Marka, kjer je bilo veliko zbranih in so molili.
12 Ko se je razgledal, je prišel do hiše Marije, matere Janeza, s priimkom Marko, kjer je bilo mnogo zbranih in so molili.
12 In razmislivši to, pride do hiše Marije, matere Janeza s priimkom Marko, kjer jih je bilo veliko zbranih, ki so molili.
13 Potrkal je na vežna vrata in služkinja z imenom Roda je šla poslušat, kdo trka.
13 Potrkal je na vežna vrata in prišla je poslušat dekla, po imenu Roda.
13 Ko pa potrka Peter na vežna vrata, pristopi deklica, po imenu Roda, poslušat, kdo je.
14 Prepoznala je Petrov glas in od samega veselja ni odprla vrat, ampak je stekla povedat: »Peter stoji pred vrati!«
14 Ko je spoznala Petrov glas, od veselja vrat ni odprla, ampak je stekla noter in sporočila, da stoji Peter pred vrati.
14 In spoznavši glas Petrov, od veselja ne odpre vrat, ampak zbeži noter in sporoči, da stoji Peter pred vrati.
15 Rekli so ji: »Blede se ti!« Ona pa je zatrjevala, da je res. Tedaj so rekli: »Njegov angel je.«
15 Ti pa so ji rekli: »Meša se ti.« Toda ona je trdila, da je tako. Tedaj so govorili: »Njegov angel je.«
15 Oni ji pa reko: Meša se ti. Ali ona trdi, da je tako. Oni pa pravijo: Njegov angel je.
16 Peter je še kar naprej trkal. Ko so nazadnje le odprli, so ga zagledali in osupnili.
16 Peter pa je še dalje trkal. Ko so odprli in ga zagledali, so ostrmeli.
16 A Peter čaka in trka. Ko pa odpro, ga ugledajo in ostrme.
17 Z roko jim je dal znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, kako ga je Gospod rešil iz ječe. »Sporočite to Jakobu in bratom!« je naročil, nato pa odšel in odpotoval v drug kraj.
17 Z roko je dal znamenje, naj molčé, in jim pripovedoval, kako ga je Gospod rešil iz ječe. Rekel je tudi: »Sporočite to Jakobu in bratom!« Potem je odšel in se napotil v drug kraj.
17 Namignivši pa z roko, naj molče, jim razloži, kako ga je Gospod izpeljal iz ječe, in reče: Sporočite to Jakobu in bratom. In izide in odrine v drug kraj.
18 Ko se je zdanilo, je zavladal med vojaki nemajhen preplah: kaj neki se je zgodilo s Petrom?
18 Ko se je zdanilo, so bili vojaki silno razburjeni: kaj neki se je s Petrom zgodilo?
18 Ko se je pa zdanilo, ni bil majhen strah med vojaki, kaj da se je s Petrom zgodilo.
19 Herod je ukazal, naj ga poiščejo. Ko ga ni našel, je zasliševal stražarje in jih dal usmrtiti. Nato je odšel iz Judeje in ostal nekaj časa v Cezareji.
19 Herod ga je iskal; ker ga pa ni našel, je zaslišal straže in jih velel usmrtiti. Nato pa je odšel iz Judeje v Cezarejo in tam ostal.
19 Herod pa, ko ga je zahteval in ga ni našel, izpraša varuhe in jih ukaže odpeljati na smrt. In odide iz Judeje v Cezarejo, ter tu prebiva.
