|
Prihod Svetega Duha
2
1 Ko je prišel binkoštni  Db. petdeseti. dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.
|
Binkošti
2
1 Ko je prišel binkoštni dan, 2,1 binkoštni dan. Binkošti, gr. pentekosté, t. j. petdeseti dan po veliki noči, so Judje obhajali kot zahvalni praznik za žetev (prim. 2 Mz 23,16; 3 Mz 23,15–21; 4 Mz 28,26; 5 Mz 16,9–12). so bili vsi zbrani na istem kraju.
|
2
1  In ko pride petdeseti dan, so bili vsi ene misli skupaj.
|
|
2 Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Db. so sedeli.
|
2 Tedaj je nastal nenadoma z neba šum, podoben bližajočemu se silnemu viharju, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli.
|
2 Kar nastane šum z neba kakor piš silnega vetra in napolni vso hišo, kjer so sedeli.
|
|
3 Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.
|
3 Prikazali so se jim jeziki kakor plameni, ki so se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden.
|
3 In se jim prikažejo razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sedejo na slehernega med njimi;
|
|
4 Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
|
4 In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh, da so govorili.
|
4 in vsi se napolnijo svetega Duha in začno govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
|
|
5 V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom.
|
5 Bili so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, 2,5 Judje izmed vsakega naroda pod nebom. Predvsem so bili to Judje iz diaspore, ki so v smislu postave (2 Mz 23,17; 5 Mz 16,16) prišli v Jeruzalem zaradi praznika. bogaboječi možje.
|
5 Bivali so pa takrat v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, iz vsakega naroda, ki je pod nebom.
|
|
6 Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku.
|
6 Ko je ta glas nastal, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku.
|
6 Ko je pa nastal ta šum, se snide množica, in groza jih obide: zakaj vsak izmed njih sliši, da govore v njegovem jeziku.
|
|
7 Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?
|
7 Vsi so strmeli in se čudili ter govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govoré, Galilejci?
|
7 In vsi se zavzemajo in čudijo ter govore: Glej, niso li vsi ti, ki govore, Galilejci?
|
|
8 Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku?
|
8 Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili:
|
8 In kako mi slišimo vsak svoj jezik, ki smo se v njem rodili?
|
|
9 Parti, Medijci in Elámci in tisti, ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadokiji, v Pontu in Aziji,
|
9 Parti, Medi in Elamci in kateri smo iz Mezopotamije in Judeje in Kapadocije, Ponta in Azije,
|
9 Parčani in Medi in Elamljani, in ki prebivamo v Mezopotamiji, Judeji in Kapadociji, Pontu in Aziji,
|
|
10 v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Cirene, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj,
|
10 iz Frigije in Pamfilije, Egipta in libijskih krajev pri Cireni in mi iz Rima,
|
10 Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v krajih Libije pri Cireni, in prišleci iz Rima,
|
|
11 Judje in spreobrnjenci, Db. prozeliti. Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!«
|
11 Judje in spreobrnjenci, Krečani in Arabci? Slišimo jih v naših jezikih oznanjati velika božja dela.«
|
11 Judje in pojudenci, Krečani in Arabci: slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja.
|
|
12 Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?«
|
12 Vsi so strmeli, in ne da bi vedeli, kaj naj si mislijo, so drug drugega vpraševali: »Kaj naj bo to?«
|
12 In vsi se zavzemajo in strmé, drug drugemu govoreč: Kaj če to biti?
|
|
13 Nekateri pa so se norčevali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«
|
13 Nekateri pa so se posmehovali in rekli: »Novega vina so se napili.«
|
13 A drugi se posmehujejo in govore: Sladkega vinca so se napili.
|
|
Peter govori na binkoštni praznik
14 Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam!
|
Petrov govor
14 Vstal je tedaj Peter z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jih nagovoril: »Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vam bodi znano in poslušajte moje besede!
|
14 Tedaj se ustopi Peter z enajsterimi in povzdigne glas svoj in jih ogovori: Možje Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu, to vam bodi na znanje in poslušajte besede moje!
|
|
15 Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,
|
15 Ti tu niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,
|
15 Ti namreč niso pijani, kakor vi menite, ker je šele tretja ura dne;
|
|
16 temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu:
|
16 ampak dogaja se, kar je bilo napovedano po preroku Joelu:
|
16 temveč to je, kar je rečeno po preroku Joelu:
|
|
17 In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog:
razlil bom od svojega Duha čez vse meso, Tj. na vse človeštvo.
in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere
in vaši mladeniči bodo gledali videnja
in vaši starci bodo sanjali v sanjah.
|
17 ‚In v poslednjih dneh, govori Bog,
bom izlil od svojega Duha na vse človeštvo:
in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali;
vaši mladeniči bodo videli prikazni
in vaši starčki bodo gledali v sanjah.
|
17 »In zgodi se v poslednjih dneh, pravi Bog:
izlijem od Duha svojega na vse človeštvo,
in prerokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše;
in mladeniči vaši bodo videli prikazni,
in starcem vašim se bodo sanjale sanje;
|
|
18 Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle
bom v tistih dneh izlil od svojega Duha
in bodo prerokovali.
|
18 Celo na svoje hlapce in na dekle
bom v tistih dneh izlil svojega Duha
in bodo prerokovali.
|
18 in tudi na hlapce svoje in na dekle svoje v tistih dneh
izlijem od Duha svojega, in bodo prerokovali.
|
|
19 In dal bom čudeže zgoraj na nebu
in znamenja spodaj na zemlji,
kri in ogenj in dimne oblake.
|
19 Delal bom čudeže zgoraj na nebu
in znamenja spodaj na zemlji:
kri in ogenj in oblake dima.
|
19 In pokažem čudeže gori na nebu
in znamenja doli na zemlji,
kri in ogenj in kajenje dima;
|
|
20 Sonce se bo spremenilo v temo
in mesec v kri,
preden pride veliki in sijajni Gospodov dan.
|
20 Sonce se bo spremenilo v temo
in mesec v kri,
preden pride veliki in slavni Gospodov dan.
|
20 sonce se premeni v temo
in mesec v kri,
preden pride dan Gospodov,
veliki in preslavni.
|
|
21 In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.
|
21 In zgodilo se bo:
Vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.‘
|
21 In zgodi se, da vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, bo zveličan.«
|
|
22 Možje Izraelci, poslušajte te besede! Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, katera je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste,
|
22 Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil sredi med vami, kakor sami veste:
|
22 Možje Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, moža, ki ga je Bog potrdil za vas z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem storil med vami, kakor sami veste,
|
|
23 njega so – prav kakor je Bog hotel in predvideval – izročili vam, vi pa ste ga po rokah krivičnežev Db. nepostavnežev. pribili na križ in umorili.
|
23 njega, po določenem sklepu in previdnosti božji izdanega, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili;
|
23 tega, izdanega po trdno določenem sklepu in previdnosti Božji, ste vzeli in po rokah krivičnikov na križ razpeli in umorili.
|
|
24 Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim.
|
24 toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj nemogoče je bilo, da bi ga imela v oblasti.
|
24 Njega je Bog obudil, oprostivši ga bolečin smrti; ker tudi ni bilo mogoče, da bi ga bila ona držala.
|
|
25 David namreč pravi o njem:
Vedno sem videl pred sabo Gospoda,
na moji desnici je, da ne omahnem.
|
25 David namreč o njem pravi:
‚Vedno vidim pred seboj Gospoda,
ker je ob moji desnici, da ne omagam.
|
25 David namreč pravi glede njega:
»Gledal sem Gospoda vedno pred seboj,
ker je na desnici moji, da ne omahnem.
|
|
26 Zato se je razveselilo moje srce in vzradostil se je moj jezik.
In v upanju bo počivalo moje meso,
|
26 Zato se moje srce veseli in moj jezik raduje
in v upanju bo počivalo moje telo.
|
26 Tega se je razveselilo srce moje in se je obradoval jezik moj,
pa še tudi meso moje bo počivalo v upanju,
|
|
27 ker moje duše ne boš prepustil podzemlju,
svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.
|
27 Saj moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih
in svojemu Svetemu ne boš dal trohneti.
|
27 ker ne pustiš duše moje v državi smrti Grški: v hadesu.
in tudi ne daš, da bi Svetnik tvoj videl trohnenje.
|
|
28 Dal si mi spoznati pota življenja,
napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.
|
28 Dal si mi spoznati pot življenja,
napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.‘
|
28 Naznanil si mi pota življenja,
napolniš me z veseljem pred obličjem svojim.«
|
|
29 Bratje! Dovolíte, da vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne.
|
29 Bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: Umrl je in bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne.
|
29 Možje in bratje, naj bo dovoljeno, govoriti vam svobodno o očaku Davidu: da je umrl in bil pokopan, in grob njegov je pri nas do tega dne.
|
|
30 Ker je bil prerok, je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da bo sad njegovih ledij posadil na njegov prestol.
|
30 Ker pa je bil prerok in je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da posadi potomca njegovega rodu na njegov prestol,
|
30 Ker pa je bil prerok in je vedel, da se mu je s prisego zavezal Bog, da posadi enega iz plodu ledja njegovega na prestol njegov,
|
|
31 Videl je v prihodnost in govoril o vstajenju Mesija, Ali Maziljenca ali Kristusa. da
ni bil prepuščen podzemlju
in njegovo meso ni videlo trohnobe.
|
31 je s pogledom v prihodnost povedal o Kristusovem vstajenju, da ne bo puščen v kraljestvu mrtvih in da tudi njegovo telo ne bo trohnelo.
|
31 je videl naprej in povedal o vstajenju Kristusovem, da se ni pustila duša njegova v državi smrti Grški: v hadesu. in tudi meso njegovo ni videlo trohnenja.
|
|
32 Tega Jezusa je Bog obudil in mi vsi smo temu priče.
|
32 Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.
|
32 Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.
|
|
33 Bil je povišan na Ali z. Božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega Duha je razlil, kakor vidite in slišite.
|
33 Z božjo desnico torej povišan, in ko je prejel od Očeta obljubljenega Svetega Duha, ga je razlil, kakor vidite in slišite.
|
33 Z desnico Božjo torej povišan in prejemši obljubo svetega Duha od Očeta, je izlil to, kar vi zdaj vidite in slišite.
|
|
34 David ni šel v nebesa in vendar sam pravi:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Sédi na mojo desnico,
|
34 David namreč ni šel v nebesa, vendar sam govori:
‚Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Sédi na mojo desnico,
|
34 Kajti David ni šel gori v nebesa, nego sam pravi:
»Rekel je Gospod Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo,
|
|
35 dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.
|
35 dokler ne položim tvojih sovražnikov
v podnožje tvojih nog.‘
|
35 dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje.«
|
36 Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija.« Ali Maziljenca ali Kristusa.
|
36 Za gotovo védi torej, vsa Izraelova hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, postavil za Gospoda in Maziljenca.«
|
36 Za gotovo torej vedi vsa hiša Izraelova, da je Bog i za Gospoda i za Kristusa postavil tega Jezusa, ki ste ga vi križali.
|
|
37 Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«
|
Prva spreobrnjenja
37 Ko so to slišali, jih je v srce zabolelo in so rekli Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«
|
37 Ko so pa to slišali, jih zbode v srce ter reko Petru in drugim apostolom: Kaj nam je storiti, možje in bratje?
|
|
38 Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.
|
38 Peter jim je rekel: »Spreobrnite se in sleherni izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in boste prejeli dar Svetega Duha.
|
38 Peter jim pa reče: Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih, in prejmete dar svetega Duha.
|
|
39 Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.«
|
39 Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim, kolikor jih pokliče Gospod, naš Bog.«
|
39 Kajti za vas velja ta obljuba in za otroke vaše in za vse, ki so še daleč, kolikorkoli jih pokliče Gospod, Bog naš.
|
|
40 Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in jim govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!«
|
40 Še z mnogimi drugimi besedami je pričeval in jih opominjal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu!«
|
40 In z mnogimi drugimi besedami pričuje in jih opominja, rekoč: Rešite se tega popačenega rodu!
|
|
41 Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi. Db. duš.
|
41 Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš.
|
41 Kateri so torej besedo njegovo radi sprejeli, so bili krščeni; in pridružilo se jih je tisti dan kakih tri tisoč duš.
|
|
Življenje prvih vernikov
42 Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, Ali v skupnosti ali v enodušnosti. v lomljenju kruha in v molitvah.
|
Prva krščanska skupnost
42 Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah.
|
42 Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in v bratovski zvezi in v lomljenju kruha in v molitvah.
|
|
43 Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj.
|
43 Porajal pa se je strah v duši slehernega; kajti v Jeruzalemu se je po apostolih godilo tudi mnogo čudežev in znamenj.
|
43 Obšel je pa vsako dušo strah; in veliko čudežev in znamenj se je godilo po apostolih.
|
|
44 Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno:
|
44 Vsi pa, kateri so vero sprejeli, so bili skupaj in so imeli vse skupno;
|
44 Vsi pa, ki so bili sprejeli vero, so bili skupaj in vse so imeli skupno;
|
|
45 prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.
|
45 posestva in premoženje so prodajali in jih razdeljevali med vse, kolikor je kdo potreboval.
|
45 in so prodajali lastnine in imetja ter jih razdeljevali vsem, kakor je kdo potreboval.
|
|
46 Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem.
|
46 Vsak dan so enodušno prihajali v tempelj, po hišah lomili kruh in uživali jed z veselim in preprostim srcem.
|
46 In vsak dan so bili stanovitno ene misli v templju, in po hišah so lomili kruh in prejemali jed z veseljem in preprostim srcem,
|
|
47 Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.
|
47 Hvalili so Boga in bili pri vsem ljudstvu priljubljeni. Gospod jim je pa vsak dan pridruževal takih, ki naj bi se rešili.
|
47 hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu. Gospod pa jim je prideval vsak dan teh, ki so se zveličevali.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije |
Ekumenska izdaja, © 1974 United Bible Societies (Združene biblične družbe), © 2021 Svetopisemska družba Slovenije |
Chráskov prevod, pravopisno prenovljena izdaja
© 1914 British & Foreign Bible Society (Britanska in inozemska biblična družba)
© 2017 Svetopisemska družba Slovenije |
