|
Veselo oznanilo v Samariji
4 Tisti, ki so se razkropili, so vsepovsod oznanjali besedo.
|
Filip v Samariji
4 Tisti torej, ki so se razkropili, so hodili okoli in oznanjali evangelij.
|
4 Tisti pa, ki so se bili razkropili, so hodili okrog, oznanjujoč besedo evangelija.
|
5 Filip je prišel v mesto Samarije in tam oznanjal Kristusa. Ali Mesija.
|
5 Tako je Filip prišel v glavno mesto Samarije in jim oznanjal Kristusa.
|
5 A Filip je šel doli v samarijsko mesto in jim je propovedoval Kristusa.
|
|
6 Množice so enodušno prisluhnile Filipovim besedam. Poslušale so ga in gledale znamenja, ki jih je delal:
|
6 Množice pa so kakor ena duša pazljivo poslušale, kar je Filip govoril, ker so slišale in videle, kakšna znamenja je delal.
|
6 In množica je pazila enega duha na to, kar je pravil Filip, poslušajoč in gledajoč znamenja, ki jih je delal.
|
|
7 veliko obsedencev so z glasnim krikom zapustili nečisti duhovi, veliko hromih in pohabljenih je bilo ozdravljenih.
|
7 Kajti mnogo obsedencev so nečisti duhovi zapustili z velikim vpitjem; tudi mnogo mrtvoudnih in hromih je bilo ozdravljenih.
|
7 Kajti nečisti duhovi so izhajali iz mnogih obsedencev, vpijoč z močnim glasom; in veliko mrtvoudnih in hromih je ozdravelo.
|
|
8 V mestu je zavladalo veliko veselje.
|
8 Nastalo je torej veliko veselje v tem mestu.
|
8 In nastala je velika radost v tem mestu.
|
|
Čarodej Simon
9 V mestu je živel mož po imenu Simon, čarodej, ki je vzbujal začudenje med prebivalstvom Samarije; govoril je, da je nekaj posebnega.
|
Čarodej Simon
9 Bil pa je neki mož, po imenu Simon, ki je bil poprej v mestu čarodej in je samarijsko ljudstvo begal, trdeč, da je on nekaj vélikega.
|
9 Bil je pa neki mož, po imenu Simon, že dokaj časa v mestu, ki se je pečal s čarovništvom in mamil ljudstvo samarijsko, govoreč, da je on nekaj velikega;
|
|
10 Vsevprek ga je občudovalo, mlado in staro. Govorili so: »On je Božja moč, ki se imenuje Velika moč.«
|
10 Poslušalo ga je vse, majhno in veliko, češ: »On je božja moč, ki se imenuje vélika.«
|
10 katerega so vsi poslušali, od najmanjšega do največjega, govoreč: Ta je moč Božja, ki se imenuje velika.
|
|
11 Bili so njegovi privrženci, ker jih je že dolgo begal s svojimi čarodejstvi.
|
11 Poslušali so ga pa zato, ker jih je dolgo slepil s svojimi čarovnijami.
|
11 Poslušali so ga pa zato, ker jih je bil dolgo časa mamil s čarodejstvi.
|
|
12 Ko pa so možje in žene začeli verjeti Filipu, ki jim je oznanjal evangelij o Božjem kraljestvu in o imenu Jezusa Kristusa, so se dajali krstiti.
|
12 Ko so pa verjeli Filipu, ki je oznanjal evangelij o božjem kraljestvu in o imenu Jezusa Kristusa, so se dajali krstiti možje in žene.
|
12 Ko so pa verovali Filipu, ki je oznanjeval evangelij o kraljestvu Božjem in o imenu Jezusa Kristusa, so se dali krstiti možje in žene.
|
|
13 Tudi sam Simon je sprejel vero; dal se je krstiti in se oklenil Filipa. Gledal je znamenja in strmel nad velikimi čudeži, Db. močmi. ki so se dogajali.
|
13 Tudi sam Simon je vero sprejel; dal se je krstiti in se je držal Filipa; in ko je videl, da se godé znamenja in veliki čudeži, je strmel.
|
13 Tudi Simon sam je sprejel vero, in po svojem krstu se je držal Filipa; in videč znamenja in velike čudeže, ki so se godili, je strmel.
|
|
14 Apostoli v Jeruzalemu so slišali, da je Samarija sprejela Božjo besedo; zato so tja poslali Petra in Janeza.
|
14 Ko so apostoli v Jeruzalemu slišali, da je Samarija sprejela božjo besedo, so poslali k njim Petra in Janeza.
|
14 Ko so pa apostoli v Jeruzalemu slišali, da je sprejela Samarija besedo Božjo, pošljejo k njim Petra in Janeza.
|
|
15 Ko sta prispela tja, sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha.
|
15 Ta dva sta šla in zanje molila, da bi prejeli Svetega Duha;
|
15 In ko sta prišla doli, sta molila zanje, da bi prejeli svetega Duha.
|
|
16 Zakaj Duh še ni bil prišel Db. padel. na nobenega izmed njih, bili so samó krščeni v imenu Gospoda Jezusa.
|
16 zakaj na nobenega izmed njih ni bil še prišel, le krščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa.
|
16 Zakaj na nobenega izmed njih še ni bil prišel, ampak bili so samo krščeni v ime Gospoda Jezusa.
|
|
17 Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha.
|
17 Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha.
|
17 Tedaj sta pokladala roke nanje, in so prejemali svetega Duha.
|
|
18 Ko je Simon videl, da se po apostolih s polaganjem rok podeljuje Sveti Duh, jima je prinesel denar
|
18 Ko je pa Simon videl, da se s polaganjem rok po apostolih daje Sveti Duh, jima je prinesel denarja
|
18 Videč pa Simon, da se po pokladanju rok apostolov daje sveti Duh, jima prinese denarja
|
|
19 in rekel: »Dajta tudi meni moč, da bo vsak, na kogar bom položil roke, prejel Svetega Duha!«
|
19 in rekel: »Dajta še meni to oblast, da bo vsak, na kogar položim roke, prejel Svetega Duha.«
|
19 in reče: Dajta tudi meni to oblast, da prejme svetega Duha, na kogarkoli položim roke.
|
|
20 Peter pa mu je rekel: »Pojdi v pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, da si Božji dar lahko kupiš z denarjem!
|
20 Peter mu je rekel: »Tvoj denar naj gre s teboj vred v pogubo, ker si mislil, da se božji dar dobi za denar.
|
20 Peter pa mu reče: Srebro tvoje naj s teboj vred pogine, ker meniš, da se more dar Božji dobiti za denar.
|
|
21 Ti nimaš deleža pri tem in ne pravice do tega, zakaj tvoje srce ni iskreno pred Bogom.
|
21 Nobenega deleža nimaš in nobene pravice do tega, zakaj tvoje srce ni odkrito pred Bogom.
|
21 Nimaš ga dela, ne deleža v tej reči, kajti srce tvoje ni odkrito proti Bogu Ali: ravno (pošteno) pred Bogom. .
|
|
22 Spreobrni se od te svoje grdobije in prôsi Gospoda, morda ti odpusti namero tvojega srca!
|
22 Spreobrni se torej od svoje hudobije in prosi Gospoda, da ti morda odpusti namero tvojega srca,
|
22 Izpokori se torej od te hudobnosti svoje in prosi Gospoda, če bi se ti morda odpustila namera srca tvojega.
|
|
23 Vidim, da si poln grenkega žolča in ves v sponah krivičnosti.«
|
23 kajti vidim te, da si poln grenkega žolča in v vezeh krivičnosti.«
|
23 Kajti vidim te, da si v žolču grenkobe in v zvezi krivice.
|
|
24 Simon je odgovoril z besedami: »Molíta zame h Gospodu, da me ne bi zadelo kaj takega, kar sta rekla!«
|
24 Simon je odgovoril: »Vidva prosita zame Gospoda, da se mi res ne zgodi kaj takega, kar sta rekla.«
|
24 Simon pa odgovori in reče: Prosita vidva zame Gospoda, da ne pride name nič tega, kar sta rekla.
|
|
25 Potem ko sta izpričala in oznanila Gospodovo besedo, sta se napotila proti Jeruzalemu in ponesla veselo oznanilo v številne samarijske vasi.
|
25 Ko sta dala pričevanje in oznanila Gospodov nauk, sta se vrnila v Jeruzalem in spotoma oznanjevala evangelij mnogim samarijskim vasem.
|
25 Ona torej, potem ko sta izpričala in govorila besedo Gospodovo, sta se vračala v Jeruzalem in mnogim vasem Samarijanov oznanjevala evangelij.
|
Slovenski standardni prevod, © 1996, 2023 Svetopisemska družba Slovenije |
Ekumenska izdaja, © 1974 United Bible Societies (Združene biblične družbe), © 2021 Svetopisemska družba Slovenije |
Chráskov prevod, pravopisno prenovljena izdaja
© 1914 British & Foreign Bible Society (Britanska in inozemska biblična družba)
© 2017 Svetopisemska družba Slovenije |
