|
Belšacárjeva gostija
5
1 Kralj Belšacár je priredil veliko gostijo svojim tisoč velikašem in s temi tisočimi je pil vino.
2 Ko je tako popival vino, je Belšacár rekel, naj prinesejo zlate in srebrne posode, ki jih je bil njegov oče Nebukadnezar odnesel iz templja v Jeruzalemu, da bi iz njih pili kralj, njegovi velikaši, njegove žene in njegove stranske žene.
3 Tedaj so prinesli zlate posode, ki so jih bili odnesli iz templja, Božje hiše v Jeruzalemu, in pili so iz njih kralj, njegovi velikaši, njegove žene in njegove stranske žene.
4 Pili so vino in slavili bogove iz zlata in srebra, brona, železa, lesa in kamna.
5 V tistem trenutku pa so se prikazali prsti človeške roke in pisali po apneni steni kraljeve palače nasproti svečniku. Kralj je zagledal dlan roke, ki je pisala.
6 Tedaj je kralju pobledelo obličje in njegove misli so ga prestrašile, kolčni zgibi so mu popustili in njegova kolena so tolkla druga ob drugo.
7 Kralj je glasno zaklical, naj pripeljejo vedeževalce, kaldejce in zvezdoglede. Kralj je spregovoril in rekel babilonskim modrecem: »Vsak, kdor prebere to pisanje in razloži njegov pomen, bo oblečen v škrlat, imel bo zlato verižico na vratu in vladal kot tretji v kraljestvu.«
8 Tedaj so prišli vsi kraljevi modreci, pa niso mogli prebrati pisanja in ne razložiti kralju njegovega pomena.
9 Kralj Belšacár se je tedaj zelo prestrašil, njegova barva se je spremenila in njegovi velikaši so bili zbegani.
Daniel razloži skrivnostno pisanje
10 Zaradi besed kralja in njegovih velikašev je vstopila v hišo gostije kraljica. Kraljica je spregovorila in rekla: »Živel kralj na veke! Tvoje misli naj te ne plašijo in tvoja barva naj se ne spreminja.
11 V tvojem kraljestvu je mož, v katerem je duh svetih bogov. V dneh tvojega očeta so se na njem razodeli razsodnost, razsvetljenje in modrost, kakor modrost bogov. Kralj Nebukadnezar, tvoj oče, ga je postavil za predstojnika čarovnikov, vedeževalcev, kaldejcev in zvezdogledov. Prav tvoj oče, o kralj!
12 Kajti izreden duh, znanje in razsodnost v razlaganju sanj, v razjasnjevanju ugank in v reševanju težkih vprašanj so se razodeli na njem; na Danielu, ki ga je kralj poimenoval Beltšacár. Naj torej pokličejo Daniela, ki bo gotovo postregel z razlago.«
Daniel pred kraljem
13 Tedaj so Daniela pripeljali pred kralja. Kralj je spregovoril in rekel Danielu: »Ali si ti Daniel, eden izmed sinov Judovih izgnancev, ki jih je kralj, moj oče, pripeljal iz Judeje?
14 Slišal sem o tebi, da je v tebi duh bogov in da so pri tebi našli razsodnost, razsvetljenje in izredno modrost.
15 Pravkar so pripeljali predme modrece in vedeževalce, da bi prebrali to pisanje in mi razodeli njegov pomen, pa niso mogli razložiti pomena besed.
16 O tebi pa sem slišal, da moreš razložiti pomen in rešiti težka vprašanja. Če torej moreš prebrati pisanje in mi razložiti njegov pomen, boš oblečen v škrlat, imel boš zlato verižico na svojem vratu in vladal kot tretji v kraljestvu.«
17 Tedaj je Daniel odgovoril in rekel pred kraljem: »Tvoji darovi naj ostanejo tebi in darila daj drugemu! Toda pisanje bom kralju prebral in mu razložil pomen.
18 Ti si kralj. Najvišji Bog je dal kraljestvo, veličino, čast in veličastvo Nebukadnezarju, tvojemu očetu.
19 Zaradi veličine, ki mu jo je podelil, so se tresla vsa ljudstva, narodi in jeziki ter so trepetali pred njim. Kogar je hotel, je lahko usmrtil, in kogar je hotel, je ohranil pri življenju; kogar je hotel, je lahko povišal, in kogar je hotel, je ponižal.
20 Ko pa se je njegovo srce prevzelo in se je njegov duh zakrknil v predrznosti, je bil pahnjen s kraljevskega prestola in odvzeto mu je bilo dostojanstvo.
21 Izmed človeških sinov je bil pregnan in njegovo srce je postalo podobno živalskemu. Pri divjih oslih je bilo njegovo bivališče, travo so mu dajali jesti kakor govedu, rosa neba je močila njegovo telo, dokler ni spoznal, da ima Najvišji Bog oblast nad človeškim kraljestvom in da nadenj postavi, kogar hoče.
22 Tudi ti, njegov sin Belšacár, nisi ohranil v ponižnosti svojega srca, čeprav si vse to vedel,
23 ampak si se vzdignil proti Gospodu nebes. Posode iz njegove hiše si dal prinesti predse in si pil iz njih vino, ti, tvoji velikaši, tvoje žene in tvoje stranske žene. Slavil si bogove iz srebra in zlata, brona, železa, lesa in kamna, ki ne vidijo, ne slišijo in nimajo razuma. Nisi pa častil Boga, v čigar roki je tvoj življenjski dih in vse tvoje poti.
24 Zato je on sam poslal dlan roke, ki je napisala to pisanje.
25 To pa je pisanje, ki je bilo napisano: mené, mené, tekél, uparsín.  Ali prešteta je mina, šekel in polovica šekla.
26 To pa je pomen besed: mené: Tj. ‘preštet’. preštel je Bog tvoje kraljestvo in mu odredil konec;
27 tekél: Tj. ‘stehtan’. stehtan si bil na tehtnici in izkazalo se je, da si prelahek;
28 perés: Besedna igra; perés pomeni ‘razdeljen’; mn. oblika parsín (v. 25) pa ‘Perzijci’. tvoje kraljestvo bo razdeljeno in izročeno Medijcem in Perzijcem.«
29 Tedaj je Belšacár rekel, naj Daniela oblečejo v škrlat, mu dajo zlato verižico okoli vratu in razglasijo, da bo kot tretji vladal v kraljestvu.
30 Kaldejski kralj Belšacár je bil umorjen še isto noč.
|
