1 V prvem letu Belšacárja, babilonskega kralja, je imel Daniel na svojem ležišču sanje in videnja svoje glave. Potem je popisal sanje; to pa je začetek poročila. 2 Daniel je spregovoril in rekel: Videl sem v svojem videnju ponoči; in glej, štirje vetrovi neba so razburkali veliko morje. 3 Štiri velike zveri so prihajale iz morja, različne druga od druge. 4 Prva je bila kakor lev in je imela orlove peruti. Gledal sem in medtem so bile njene peruti izpuljene. Vzdignila se je s tal in stala na nogah kakor človek in dano ji je bilo človeško srce. 5 In glej, druga zver, drugačna, podobna medvedu; po eni strani se je zravnala in je imela troje reber v svojih ustih med svojimi zobmi. Bilo ji je rečeno: Vstani, pojej veliko mesa! 6 Nato sem videl, in glej, naslednja zver, bila je kakor panter, imela je štiri ptičje peruti na hrbtu. Zver je imela štiri glave in dana ji je bila oblast. 7 Dalje sem gledal v svojih nočnih videnjih, in glej, četrta zver, grozotna in strašna in zelo močna. Imela je mogočne železne zobe. Žrla je in drobila, kar pa je ostalo, je pomendrala s svojimi nogami. Razlikovala se je od vseh zveri pred njo in je imela deset rogov. 8 Opazoval sem rogove in glej, pognal je med temi drug, majhen rog. Trije od prejšnjih rogov so bili pred njim izdrti. In glej, na tem rogu so bile oči kakor človeške oči in usta, ki so govorila drzne reči.

13 V nočnih videnjih sem gledal:

15 Jaz, Daniel, sem bil v svojem duhu globoko pretresen in videnja moje glave so me zmedla. 16 Pristopil sem k enemu izmed tam stoječih in ga poprosil, naj mi da pojasnilo za vse to. Rekel mi je in mi pojasnil pomen stvari: 17 »Te velike zveri, ki so štiri, so štirje kralji, ki se bodo vzdignili na zemlji; 18 in sveti Najvišjega bodo dobili kraljestvo in kraljestvo bodo obdržali na vekomaj in na vekov veke.«

19 Nato sem hotel še natančno izvedeti o četrti zveri, ki se je razlikovala od vseh in je bila nadvse grozna. Zobe je imela železne in kremplje iz brona. Žrla je in drobila, ostanke pa mendrala z nogami. 20 In tudi o desetih rogovih na njeni glavi in o drugem rogu, ki je pognal in so pred njim odpadli trije rogovi; o tem rogu namreč, ki je imel oči in usta, ki so govorila drzne reči, in je bil videti večji od njegovih tovarišev. 21 Gledal sem in ta rog se je spustil v boj s svetimi in zmagoval nad njimi, 22 dokler ni prišel Staroletni in je bila sodba dana svetim Najvišjega. Tako je prišel čas, da so se sveti polastili kraljestva.

23 Tako je rekel: »Četrta zver pomeni:

28 Tukaj je konec poročila. Mene, Daniela, so moje misli strašno zmedle in moja barva se je spremenila, reč pa sem ohranil v srcu.

1 V tretjem letu kraljevanja Belšacárja, sem prejel jaz, Daniel, videnje po onem, ki sem ga prejel na začetku. 2 V videnju sem gledal: Zgodilo se je, ko sem gledal, da sem bil v prestolnici Suze, ki je v pokrajini Elám. Gledal sem v videnju, da sem bil ob reki Uláj. 3 Povzdignil sem svoje oči in sem videl: Glej, oven je stal pred reko. Imel je dva rogova. Rogova sta bila visoka; eden je bil višji od drugega in višji je pognal pozneje. 4 Videl sem, kako je oven drezal proti zahodu, proti severu in proti jugu. Nobena od živali ni obstala pred njim in nihče se ni osvobodil iz njegove roke. Delal je po svoji volji in postal velik.

5 Ko sem tako premišljeval, glej, je prišel kozel od zahoda. Prešel je vse obličje zemlje, ne da bi se dotaknil tal. Kozel je imel razločen rog med svojimi očmi. 6 Prišel je k ovnu z dvema rogovoma, ki sem ga bil videl stati pred reko, in se s togoto svoje moči zaletel vanj. 7 Videl sem ga, kako se je približal ovnu in planil proti njemu. Udaril je ovna in mu zlomil oba rogova. Oven ni imel moči, da bi obstal pred njim. Vrgel ga je na tla in ga poteptal in ni ga bilo, ki bi ovna osvobodil iz njegove roke. 8 Kozel je nato postal silno velik. Ko je postal mogočen, se je zlomil veliki rog. Namesto tega so zrastli štirje drugi, in sicer proti štirim vetrovom neba.

9 Iz enega od njih je zrastel majhen rog. Ta je postal silno velik v smeri proti jugu, proti vzhodu in proti čudoviti deželi. 10 Zrastel je do nebesne vojske, vrgel nekaj vojske in zvezd na zemljo in jih pomendral. 11 Celo do kneza vojske se je povzdignil; odvzeta je bila nenehna daritev in porušen kraj njegovega svetišča. 12 Vojska mu je bila dana zoper nenehno daritev v pregrehi; ta je vrgla resnico na tla. To je delala in bila je uspešna. 13 Tedaj sem slišal, da je sveti spregovoril. Drugi sveti pa je rekel tistemu, ki je govoril: »Doklej to videnje o nenehni daritvi, o pregrehi opustoševalca ter teptanje svetega in vojske?« 14 Rekel mu je: »Še dva tisoč tristo večerov in juter in potem pride svetišče do svoje pravice.«

15 Zgodilo pa se je, ko sem jaz, Daniel, gledal videnje ter ga skušal razumeti, glej, stal je nasproti meni nekdo, ki je imel podobo moža. 16 Potem sem slišal človeški glas ob Uláju. Zaklical je in rekel: »Gabriel, razloži temu prikazen!« 17 Prišel je tja, kjer sem stal. Ko je prihajal, sem se ustrašil in padel na svoj obraz. Rekel mi je: »Vedi, sin človekov, da videnje velja za poslednji čas.«

18 Ko je govoril z menoj, sem omamljen ležal pred njim z obrazom na tleh. Potem se me je dotaknil in me postavil, kjer sem prej stal. 19 Rekel je: »Glej, naznanjam ti, kaj se bo zgodilo ob koncu togote; kajti v določenem času bo konec. 20 Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, sta kralja Medije in Perzije. 21 Kosmati kozel pa je kralj Javána. Veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je prvi kralj. 22 Da se je zlomil in so štirje drugi stopili na njegovo mesto, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz njegovega naroda, vendar ne z njegovo močjo.

27 Jaz, Daniel, pa sem oslabel in bil bolan nekaj dni. Potem sem vstal, da uredim kraljeve zadeve; vendar sem zaradi prikazni še naprej ostal zbegan, kajti nisem je mogel razumeti.

1 V prvem letu Dareja, Kserksovega sina, iz rodbine Medijcev, ki je kraljeval nad kraljestvom Kaldejcev, 2 v prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, preiskoval v knjigah število let, ki naj se nad jeruzalemskimi razvalinami izpolnijo po Gospodovi besedi preroku Jeremiju: sedemdeset let.

3 Obrnil sem svoj obraz k svojemu Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, s postom v raševini in pepelu. 4 Molil sem h Gospodu, svojemu Bogu, priznal sem in rekel:

»O Gospod, veliki in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in dobroto tem, ki ga ljubijo in se držijo njegovih zapovedi. 5 Grešili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in odstopili od tvojih zapovedi in od tvojih sodb. 6 Nismo poslušali tvojih služabnikov prerokov, ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu dežele.

7 Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa sramota obličja, kakor je ta dan, nam, Judovim možem, prebivalcem Jeruzalema in vsemu Izraelu, ki so blizu in daleč, po vseh deželah, ki si jih tja razkropil zaradi nezvestobe, katero so zakrivili zoper tebe. 8 Da, Gospod, sramota nam, našim kraljem, našim knezom in našim očetom, ker smo grešili proti tebi. 9 Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli. 10 Nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in nismo ravnali po njegovih postavah, ki nam jih je dajal po svojih služabnikih prerokih.

11 Ves Izrael je prestopil tvojo postavo in se odvrnil, da ne bi prisluhnil tvojemu glasu. Na nas sta se razlila prekletstvo in prisega, o katerih je pisano v postavi Božjega služabnika Mojzesa, ker smo grešili proti tebi. 12 Uresničil je svoje besede, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše sodnike, ki so nas sodili. Nad nas je spravil veliko nesrečo, kakršna se še ni zgodila pod vsem nebom, ki pa se je zgodila v Jeruzalemu. 13 Kakor je pisano v Mojzesovi postavi, vsa ta nesreča je prišla nad nas. Nismo pomirili obličja Gospoda, svojega Boga, s tem da bi se odvrnili od svojih krivd in se poučili v tvoji resnici. 14 Gospod pa je bedel nad nesrečo, ki jo je poslal nad nas; kajti pravičen je Gospod, naš Bog, pri vseh svojih delih, ki jih je storil, le mi nismo poslušali njegovega glasu.

15 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si si naredil ime, kakor je ta dan, grešili smo, krivično smo ravnali. 16 Moj Gospod, po vseh tvojih pravičnih delih naj se odvrneta, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore. Zaradi naših grehov in zaradi krivde naših očetov sta Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki so okoli nas. 17 Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev svojega služabnika in njegovo prošnjo! Razjasni svoj obraz zaradi sebe, o Gospod, nad svojim opustošenim svetiščem! 18 Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, na katero je priklicano tvoje ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja. 19 O Gospod, poslušaj! O Gospod, odpusti! O Gospod, bodi pozoren in stori to! Ne odlašaj, zaradi sebe samega, moj Bog, kajti tvoje ime je priklicano na tvoje mesto in na tvoje ljudstvo.«

20 Še sem govoril, molil in priznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela ter polagal pred Gospoda, svojega Boga, svojo prošnjo za sveto goro mojega Boga; 21 in ko sem še govoril v molitvi, je ob večerni daritvi mož Gabriel, ki sem ga na začetku gledal v videnju, naglo priletel k meni. 22 Dal mi je vedeti, da bo govoril z menoj. Rekel je: »Daniel, zdaj sem prišel, da te poučim v razsodnosti. 23 Ob začetku tvojih prošenj je izšla beseda in jaz sem prišel, da jo oznanim; kajti ljubljen si. Bodi zato pozoren na besedo in doumi videnje:

24 Sedemdeset tednov je odrejenih za tvoje ljudstvo in za mesto tvoje svetosti: da preneha pregreha, se zapečati greh in se zadosti za krivdo; da se vpelje večna pravičnost, se potrdita videnje in prerok in da se mazili Presveto. 25 Vedi torej in razumi: od tedaj, ko je izšla beseda, da se obnovi in pozida Jeruzalem, do maziljenca, glavarja, bo sedem tednov in dvainšestdeset tednov; obnovljena in pozidana bosta trg in obzidje, toda v hudih časih. 26 Po dvainšestdesetih tednih bo maziljenec pokončan in nič ne bo imel. Mesto in svetišče bo razdejalo glavarjevo ljudstvo, ki pride. Njegov konec bo v poplavi in do konca bo vojna, prevrat in opustošenja. 27 Z mnogimi utrdi zavezo za en teden, in na polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev; na krilu bo gnusoba opustošenja do konca, ko se bo izvršila obsodba nad pokončevalcem.«

1 V tretjem letu perzijskega kralja Kira je bila beseda razodeta Danielu, ki se je imenoval Beltšacár. Beseda je bila resnična in vojska je bila velika. Umel je besedo in je dobil razumnost v prikazni.

2 V tistih dneh sem jaz, Daniel, žaloval tri tedne. 3 Okusnih jedil nisem užival, meso in vino nista prišla v moja usta. Tudi se nisem mazilil, dokler niso potekli trije tedni. 4 Štiriindvajseti dan prvega meseca sem bil ob veliki reki, to je ob Tigrisu. 5 Povzdignil sem svoje oči in videl: Glej, v platno oblečen mož in okoli ledij je imel pas iz čistega zlata. 6 Njegovo telo je bilo kakor hrizolit in njegov obraz je bil podoben blisku. Njegove oči so bile kakor goreče plamenice, njegove roke in noge kakor lesket zglajenega brona. Glas njegovih besed je bil kakor hrum množice. 7 Samo jaz, Daniel, sem videl prikazen. Možje, ki so bili z menoj, prikazni niso videli; toda prevzel jih je silen strah, da so zbežali in se poskrili. 8 Tako sem ostal sam in gledal to veliko prikazen. V meni ni ostalo moči; moja polt se je popolnoma spremenila, in moči nisem obdržal. 9 Tedaj sem zaslišal glas njegovih besed, in ko sem poslušal glas njegovih besed, sem omamljen padel na obraz, s svojim obrazom na tla.

10 A glej, roka se me je dotaknila in mi pomagala na kolena in na dlani mojih rok. 11 Rekel mi je: »Daniel, mož ljubljeni, bodi pozoren na besede, ki ti jih govorim, in stopi tja, kjer si stal, kajti zdaj sem poslan k tebi.« Ko je z menoj to govoril, sem tresoč se vstal. 12 Potem mi je rekel: »Ne boj se, Daniel, kajti od prvega dne, ko si pripravil svoje srce, da bi razumel in se ponižal pred svojim Bogom, so bile tvoje besede uslišane; in zaradi tvojih besed sem prišel. 13 Knez perzijskega kraljestva se mi je ustavljal enaindvajset dni; in glej, Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč. Pustil sem ga tam pri perzijskih kraljih, 14 jaz pa sem prišel, da ti razodenem, kaj se bo tvojemu ljudstvu zgodilo poslednje dni, kajti še ena prikazen je za naslednje dni.«

15 Ko je še z menoj govoril te besede, sem se vrgel z obrazom na tla in onemel. 16 Toda glej, nekdo, ki je bil podoben človeškim sinovom, se je dotaknil mojih ustnic in odprl sem usta ter govoril. Rekel sem temu, ki je stal pred menoj: »Moj gospod, ob tej prikazni so me obšle bolečine in nisem obdržal moči. 17 Le kako more hlapec mojega gospoda govoriti s takim gospodom? Od tedaj ni moči v meni in tudi dih ni ostal v meni.«

18 Tedaj se me je spet dotaknil ta, ki je bil videti kakor človek, ter me okrepil. 19 Rekel je: »Ne boj se, mož ljubljeni! Mir s teboj! Bodi močan, da, bodi močan!« Ko mi je tako govoril, sem se počutil okrepljenega in sem rekel: »Naj govori moj gospod, kajti okrepil si me!« 20 Potem je rekel: »Ali veš, zakaj sem prišel k tebi? Zdaj se bom vrnil, da bi se bojeval s knezom Perzije. Jaz odhajam, toda glej, prihaja knez Javána. 21 Toda naznanjam ti, kaj je določeno v pismu resnice. Nikogar namreč ni, ki bi se z menoj bojeval proti njim razen vašega kneza Mihaela.

1 Jaz pa sem v prvem letu Medijca Dareja stal ob njem, v pomoč in obrambo.«

2 In zdaj ti bom naznanil resnico: »Glej, še trije kralji bodo nastopili v Perziji; četrti pa si bo pridobil večje bogastvo od vseh. Ko postane mogočen po svojem bogastvu, bo nahujskal vse zoper kraljestvo Javána. 3 In vstal bo junaški kralj, ki bo gospodoval z veliko močjo in delal po svoji volji. 4 Toda ko nastopi, se bo njegovo kraljestvo razdrobilo in se razdelilo na štiri vetrove neba, vendar ne med njegove potomce, tudi ne na gospostvo, kateremu je gospodoval; kajti njegovo kraljestvo bo razkosano in dobili ga bodo drugi namesto teh.

5 Južni kralj bo postal mogočen, vendar bo eden izmed njegovih knezov mogočnejši od njega in bo gospodoval; njegovo gospostvo bo zelo veliko gospostvo. 6 Ko bo minilo nekaj let, bosta postala prijatelja. Hči južnega kralja bo šla k severnemu kralju, da vzpostavi premirje. Toda moč njene roke se ne bo obdržala in njegovo potomstvo ne bo obstalo. Izdana bo namreč ona in njeno spremstvo, njen otrok in njen zaščitnik ob svojem času.

7 Za nekaj časa pa se poganjek iz njene korenine dvigne na njegovo mesto. Prišel bo z vojsko in stopil v trdnjavo severnega kralja, jih napadel in porazil. 8 Tudi njihove bogove skupaj z njihovimi ulitimi podobami in dragocenimi predmeti iz srebra in zlata bo odpeljal kot plen v Egipt. Potem bo nekaj let ostal daleč od severnega kralja. 9 Zatem pa bo prišel v kraljestvo južnega kralja, a se bo moral vrniti v svojo deželo.

10 Toda njegova sinova bosta pripravila vojno in zbrala veliko množico številnih čet. Eden bo prišel in poplavil vse kakor povodenj. Nato bo prodrl do svoje trdnjave. 11 Južni kralj se bo tedaj razsrdil in prišel, da bi se vojskoval z njim, s severnim kraljem. Ta se mu bo postavil nasproti z veliko množico, vendar bo množica padla v njegove roke. 12 Ko bo množica odbita, se bo njegovo srce prevzelo. Pobil bo desettisoče, a se ne bo obdržal. 13 Severni kralj se bo vrnil, zbral bo množico, še večjo kakor prej, in ob koncu časov bo zagotovo prišel z veliko vojsko in obilnim pratežem.

14 V tistih časih bodo mnogi vstali zoper južnega kralja in sinovi nasilnežev iz tvojega ljudstva se bodo vzdignili, da se izpolni videnje, vendar bodo propadli. 15 Severni kralj bo potem prišel, podrl nasip in zavzel utrjeno mesto. Južne sile ne bodo obstale in njegovo izbrano ljudstvo ne bo imelo moči, da obstane. 16 Tako bo tisti, ki pride nadenj, delal po svoji volji in nihče ne bo obstal pred njim. Ustavil se bo v čudoviti deželi in vse bo v njegovih rokah. 17 Tedaj se bo tudi odločil, da pojde s silo vsega svojega kraljestva in se pobota z njim. In storil bo. Hčer žená mu bo dal, da bi ga uničil. Vendar ne bo obstal in ne bo se mu zgodilo. 18 Nato bo obrnil svoje obličje na otoke in jih mnogo osvojil. Neki vojskovodja pa bo vendar naredil konec njegovemu zasramovanju in mu tako povrnil za njegovo zasramovanje. 19 Potem bo obrnil svoje obličje na utrjena mesta svoje dežele, vendar se bo spotaknil in padel, in ne bo ga najti.

20 Namesto njega bo nastopil nekdo, ki bo poslal biriča po čudovitem kraljestvu. Toda v nekaj dneh bo zlomljen, vendar ne z jezo in tudi ne v boju. 21 Namesto njega bo potem nastopil nizkotnež, ne da bi mu bilo dano kraljevsko dostojanstvo. Prišel bo mirno in kraljestva se bo polastil s spletkami. 22 Hrupne sile bodo pred njim uničene in tudi knez zaveze bo strt. 23 S tistim, ki sklene zavezo, bo ravnal zvijačno. Vzpenjal se bo in se okrepil z majhnim narodom. 24 Mirno bo prišel v najrodovitnejše predele pokrajine in delal bo, česar niso delali njegovi očetje, ne njegovih očetov očetje. Raztresel jim bo plen, bogastvo in imetje ter bo zoper utrjena mesta snoval naklepe, a le za nekaj časa. 25 Potem bo obudil svojo moč in svoje srce z veliko vojsko zoper južnega kralja. Južni kralj pa se bo vzdignil na boj z veliko in zelo močno vojsko; toda ne bo obstal, ker bodo zoper njega zasnovali spletke. 26 Njegovi omizniki mu bodo pripravili zlom, njegova vojska se bo razkropila in veliko jih bo padlo. 27 Srci obeh kraljev bosta vneti za húdo in pri isti mizi bosta lažnivo govorila. Toda brez uspeha, kajti ob določenem času bo konec. 28 Z velikim imetjem se bo vrnil v svojo deželo in njegovo srce bo zoper sveto zavezo. Tako bo storil in se vrnil v svojo deželo.

29 Ob določenem času se bo spet vrnil in pojde na jug. A drugič se mu ne bo zgodilo kakor prvič. 30 Tokrat pridejo zoper njega ladje Kitéjcev. Izgubil bo pogum, se vrnil in se raztogotil in delal zoper sveto zavezo. Toda vrnil se bo in sporazumel s tistimi, ki so zapustili sveto zavezo. 31 Njegove sile bodo nastopile in oskrunile svetišče utrjenega mesta. Odpravile bodo nenehno daritev in postavile gnusobo opustošenja. 32 Tiste, ki so odpadli od zaveze, bo zapeljal s prilizovanjem. Ljudstvo pa, ki pozna svojega Boga, bo ostalo trdno in bo delovalo. 33 Razumni med ljudstvom bodo tedaj mnoge poučevali; toda padali bodo pod mečem, v plamenu, v ujetništvu in v ropanju nekaj dni. 34 Ko bodo podlegali, jim bo prišla majhna pomoč, zato se jim bodo mnogi pridružili s prilizovanjem. 35 Tudi nekateri od razumnih se bodo spotaknili, da bi se tako preizkusili, prečistili in prekalili do časa, ko bo nastopil konec, kajti določeni čas bo nastopil.

36 Kralj pa bo delal po svoji volji. Povzdigoval se bo in poveličeval nad vsakega boga. Tudi zoper Boga bogov bo drzno govoril. Imel bo uspeh, dokler se ne dopolni jeza, kajti kar je sklenjeno, se bo izpolnilo. 37 Tudi bogov svojih očetov ne bo spoštoval in ne bo se oziral na ljubljenca žená ne na katerega koli boga, kajti nad vse se bo povzdigoval. 38 Namesto njega bo častil boga utrjenih mest; boga, ki ga niso poznali njegovi očetje, bo častil z zlatom in s srebrom, z žlahtnimi kamni in z biseri. 39 V bran utrjenih mest se bo postavil s tujim bogom. Tiste, ki ga bodo priznali, bo poveličal s častjo, jim podelil gospostvo nad mnogimi in jim dal zemljo v plačilo.

40 Ob času konca se bo z njim spopadel južni kralj. Severni kralj bo planil nadenj z vozovi, s konjeniki in z mnogimi ladjami. Prišel bo v dežele, jih preplavil in poteptal. 41 Tudi v čudovito deželo pride. Mnoge dežele bodo klonile in izpod njegove roke se rešijo samo: Edóm, Moáb in cvet Amónovih sinov. 42 Potem iztegne svojo roko po drugih deželah; tudi egiptovska dežela mu ne uteče. 43 Polastil se bo zakladov iz zlata in srebra in vseh dragocenosti Egipta, spremljali pa ga bodo Libijci in Etiopci. 44 Vendar ga bodo preplašili glasovi z vzhoda in s severa. V velikem srdu pojde, da mnoge uniči in pokonča z zakletvijo. 45 Šotore svoje palače postavi med morjem in čudovito sveto goro. Dospel bo do svojega konca, ne da bi mu bil kdor koli v pomoč.«

1 »Tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki je postavljen nad sinove tvojega ljudstva. To bo čas stiske, kakršne še ni bilo, odkar so narodi, do tega časa. V tistem času bo rešeno tvoje ljudstvo; vsak, ki se najde zapisan v knjigi. 2 Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo prebudili; nekateri za večno življenje, drugi pa za sramoto in večno gnusobo. 3 Razumni se bodo lesketali kakor sijaj neba. Ti, ki so mnoge pripeljali do pravičnosti, pa bodo kakor zvezde za vso večnost. 4 Ti, Daniel, pa ohrani skrivnost besed in zapečati knjigo do časa, ko bo konec. Mnogi jo bodo iskali, da se jim pomnoži spoznanje.«

5 Jaz, Daniel, sem gledal in glej, druga dva sta stala, eden tostran obrežja reke in drugi onkraj obrežja reke. 6 In rekel je možu, oblečenemu v platno, ki je bil nad vodami reke: »Kdaj bo konec čudežnih stvari?« 7 Slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodami reke – imel je vzdignjeno desnico in levico proti nebu –, da je prisegel pri večno Živem: »V času, dveh časih in polovici časa; ko bo dovršeno razbijanje roke svetega ljudstva, se bo to vse zgodilo.« 8 Slišal sem, pa nisem razumel. In rekel sem: »Moj gospod, kakšen bo konec tega?« 9 Rekel je: »Pojdi, Daniel, kajti besede so prikrite in zapečatene do časa, ko bo konec. 10 Mnogi se bodo čistili in belili in precejali, medtem ko bodo krivični ravnali krivično. Nihče od krivičnih tega ne bo razumel, le razumni bodo razumeli. 11 Od časa pa, ko bo odpravljena nenehna daritev in postavljena gnusoba opustošenja, ostane tisoč dvesto devetdeset dni. 12 Blagor mu, kdor čaka in doseže tisoč tristo petintrideset dni. 13 Ti pa zdaj pojdi proti koncu in se odpočij! K svojemu deležu boš vstal ob koncu dni!«