3
1 Rekel mi je: »Sin človekov, jej, kar tu najdeš; jej ta zvitek, 3,1 jej ta zvitek. Prerok použije zvitek. Tako bodo odslej prerokove besede avtentično preroško oznanilo. Prim. Iz 6,5–7; Jer 1,9. potem pojdi in govori hiši Izraelovi!«
|
3
1
jej, kar ti je ponujeno manjka v gr.
|
2 Odprl sem svoja usta in dal mi je jesti ta zvitek.
|
|
3 Rekel mi je: »Sin človekov, nasiti si telo in si napolni notranjost s tem zvitkom, ki ti ga dajem!« Použil sem ga in bil je v mojih ustih sladek kot med.
|
3
Použil sem ga: ista duhovna resničnost je diskretneje nakazana pri Iz 6,6–7 in Jer 1,9; 15,16. – sladek kakor med: o sladkosti Božje besede prim. Ps 19,11; 119,103.
|
4 Nato mi je rekel: »Sin človekov, napoti se in pojdi k Izraelovi hiši in jim govori z mojimi besedami!
|
|
5 Saj nisi poslan k ljudstvu nerazumljivega govora in neokretnega jezika, ampak k hiši Izraelovi;
|
|
6 tudi ne k mnogim ljudstvom nerazumljivega govora in neokretnega jezika, katerih besed ne moreš razumeti. Če bi te namreč k njim poslal, bi te poslušali.
|
|
7 Toda hiša Izraelova te noče poslušati; saj tudi mene nočejo poslušati. Kajti vsa hiša Izraelova je trdega čela in zakrknjenega srca.
|
|
8 Glej, naredim tvoje obličje tako trdo, kakor je njih obličje, in tvoje čelo tako trdo, kakor je njihovo čelo;
|
|
9 kakor diamant, trše od kremena naredim tvoje čelo. Ne boj se jih in pred njih obličjem se ne tresi, čeprav so uporna hiša.«
|
|
10 Dalje mi je rekel: »Sin človekov, vse moje besede, ki ti jih govorim, si vtisni v srce, poslušaj jih s svojimi ušesi;
|
|
11 potem se napoti in pojdi k pregnancem, k sinovom svojega ljudstva, govori jim ter jim reci: ‚Tako govori vsemogočni Gospod,‘ najsi poslušajo ali ne poslušajo.«
|
|
12 Tedaj me je duh dvignil, in slišal sem za seboj šum mogočnega hrupa: veličastvo Gospodovo se je vzdignilo s svojega kraja.
|
12
duh vzdignil gl. op. k 2,2; prim. 1 Kr 18,12; Apd 8,39. – mogočno bobnenje db. glas velikega tresenja. – Slavljeno ...: gre za vzklikanje nebeškega spremstva? Majhen popravek besedila bi dal ... ko se je GOSPODOVO veličastvo vzdignilo s svojega kraja.
|
13 Bil je šum, ki so ga delale peruti bitij, ki so udarjale druga proti drugi, in ropot koles poleg njih. Bilo je hrumenje mogočnega hrupa.
|
13
dotikale db. poljubljale.
|
14 Duh me je torej dvignil in me vzel, in šel sem, v bridkem razburjenju svojega duha; toda roka Gospodova je bila nad menoj in me krepila.
|
|
15 Tako sem prišel k pregnancem v Telabibu, ki so stanovali ob reki Kobaru, kjer so se naselili. Tam sem bival sedem dni kakor omamljen, sredi med njimi.
|
15
izmučen: izraz označuje stanje potrtosti in uničenosti, ki sledi videnju.
|
Prerok kot straža Izraela
16 Ko je preteklo sedem dni, mi je prišla beseda Gospodova takole:
|
16–21
Ta odlomek obravnava vprašanje, o katerem bo govor še v 14,13–20, zlasti pa v 18,2–32 in 33,12–20, kjer je bolj na mestu. Gre za precej novega duha: Ezekiel se ne ukvarja le z Izraelovo hišo kot celoto, temveč z vsakim njenim članom, naj bo pravičen ali krivičen; prerok je zanje soodgovoren.
|
17 »Sin človekov, postavil sem te za čuvaja hiši Izraelovi. Ko slišiš iz mojih ust besedo, jih posvari v mojem imenu!
|
17
|
18 Če porečem hudobnežu: ‚Gotovo umreš,‘ in ga ne svariš in ne govoriš, da bi posvaril hudobneža pred njega hudobnim potom in ga ohranil pri življenju, umre hudobni zaradi svoje krivde, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok.
|
18
potjo tj. ravnanjem. – njegovo kri bom terjal iz tvojih rok tj. ti boš sokriv in soodgovoren zanj; prim. 1 Mz 9,5; 2 Sam 4,11.
|
19 Če pa posvariš hudobneža, pa se ne spreobrne od svoje hudobije in svojega zlobnega pota, umre v svoji krivdi, ti pa si rešil svoje življenje.
|
19
si boš rešil življenje db. boš rešil svojo dušo.
|
20 Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in dela krivico, mu nastavim spotiko, da umre. Če ga nisi svaril, umre zaradi svojega greha, in njegova pravična dela, ki jih je storil, ne bodo v spominu. A iz tvojih rok bom terjal njegovo kri.
|
|
21 Če pa si pravičnega posvaril, naj ne greši, in on res ne greši več, ostane pri življenju; kajti dal se je posvariti, in ti si rešil svoje življenje.«
|
|
I. Pred obleganjem Jeruzalema
Ezekijelova simbolična onemelost
22 Tam je prišla Gospodova roka nadme in mi je rekel: »Vstani, pojdi v dolino in tam bom govoril s teboj!«
|
|
23 Vstal sem in šel v dolino. In glej, tu je stalo veličastvo Gospodovo kakor veličastvo, ki sem ga gledal ob reki Kobaru, in sem padel na svoj obraz.
|
|
24 Tedaj je prišel duh vame in me postavil na moje noge. Govoril je z menoj in mi rekel: »Pojdi, zakleni se v svoji hiši!
|
24b–27
Prerok bo zvezan in zaprt ter za dolgo obsojen na molk: njegova usta se bodo zares odprla šele, ko bo naznanil padec Jeruzalema (prim. 24,27; 33,22).
|
25 Ti, sin človekov, glej: vrvi denejo nate in te zvežejo z njimi, da ne boš več mogel iti mednje.
|
|
26 Tvoj jezik ti prilepim na nebo, onemel boš in jim ne boš več opominjevalec; zakaj uporna hiša so.
|
|
27 Ko bom pa s teboj govoril, ti odprem usta in to jim oznaniš: ‚Tako govori vsemogočni Gospod.‘ Kdor hoče poslušati, naj posluša! Kdor noče, naj opusti! Zakaj uporna hiša so.
|
|
Édition oecuménique, © 1974 United Bible Societies (Alliance Biblique Universelle), © 2018 Société Biblique de la Slovénie |
© 1996, 2000 Svetopisemska družba Slovenije (Société Biblique de la Slovénie) |