|
51
1 Poslušajte me vi, ki si prizadevate za pravičnost,
vi, ki iščete Gospoda!
Glejte na skalo, iz katere ste izklesani,
na odprtino jame, iz katere ste izkopani.
2 Glejte na Abrahama, svojega očeta,
in na Saro, ki vas je rodila.
Kajti bil je sam, ko sem ga poklical,
pa sem ga blagoslovil in namnožil.
3 Da, Gospod bo potolažil hčer sionsko,
potolažil bo vse njene razvaline.
Iz puščave bo naredil raj,
iz pustinje Gospodov vrt.
V njej bodo doma radost in veselje,
hvalnica in glas pesmi.
4 Poslušaj me, moje ljudstvo,
prisluhni mi, moj narod!
Kajti od mene prihaja postava
in svoje pravo postavljam za luč narodom.
5 Blizu je moja pravičnost,
moje odrešenje prihaja,
moji lakti bodo sodili ljudstva,
mene čakajo obrežja,
v moj laket zaupajo.
6 Povzdignite svoje oči proti nebu,
ozrite se navzdol na zemljo,
kajti nebo bo izginilo kakor dim,
zemlja bo razpadla kakor obleka
in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice.
Moje odrešenje pa ostaja na veke,
moja pravičnost ne bo prenehala.
7 Poslušajte me, vi, ki poznate pravičnost,
ljudstvo, ki nosi v svojem srcu mojo postavo.
Ne bojte se sramotenja ljudi,
ne plašite se njihovega zmerjanja.
8 Kajti molj jih bo požrl kakor obleko,
črv jih bo razjedel kakor volno,
moja pravičnost pa ostaja na veke,
moje odrešenje od roda do roda.
Zbúdi se, Gospod
9 Zbúdi se, zbúdi, obleci moč,
laket Gospodov!
Zbúdi se kakor v nekdanjih dneh,
v davnih rodovih!
Mar nisi ti razsekal Rahaba,  Tj. morsko pošast (včasih prispodoba Egipta).
prebodel zmaja?
10 Mar nisi ti posušil morja,
vode velikega vodovja,
globine morja spremenil v pot,
da so odkupljeni šli čez?
11 Gospodovi osvobojenci se bodo vrnili
in prišli s pesmijo na Sion.
Nad njihovo glavo bo večno veselje,
dosegli bodo radost in veselje,
žalost in vzdihovanje bosta zbežala.
12 Jaz sem, jaz, ki vas tolažim.
Kdo si ti, da se bojiš umrljivega človeka,
sina človekovega, ki je kakor trava?
13 Pozabil si Gospoda, ki te je naredil,
razprostrl nebo
in utemeljil zemljo,
in si vedno trepetal, vsak dan,
pred jezo zatiralca,
ki se je pripravljal, da te pogubi.
In kje je zdaj zatiralčeva jeza?
14 Zvezani bo kmalu oproščen,
ne bo umrl in šel v jamo,
ne bo pogrešal kruha.
15 Jaz sem Gospod, tvoj Bog,
ki burka morje, da hrumijo njegovi valovi,
njegovo ime je Gospod nad vojskami.
16 Svoje besede sem položil v tvoja usta,
skril sem te v senco svoje roke,
da bi vsadil Sir. razprostrl. nebo
in utemeljil zemljo
ter rekel Sionu: »Ti si moje ljudstvo!«
Prebudi se, Jeruzalem
17 Prebudi se, prebudi,
vstani, prestolnica Dodano. Jeruzalem,
ki si pila iz Gospodove roke
kelih njegovega srda.
Čašo omamnega keliha
si izpila in posrkala.
18 Nikogar ni bilo, ki bi jo vodil,
od vseh sinov, ki jih je rodila,
nikogar, ki bi jo prijel za roko,
od vseh sinov, ki jih je vzredila.
19 To dvoje te je doletelo:
– kdo žaluje s tabo? –
opustošenje in razdejanje, lakota in meč,
kdo te pomiluje?
20 Tvoji sinovi ležijo modrikasti
po vseh vogalih ulic
kakor antilopa v mreži.
Polni so Gospodovega srda,
grožnje tvojega Boga.
21 Zato poslušaj to, ubožica,
omamljena, pa ne od vina:
22 Tako govori tvoj Gospod Bog,
tvoj Bog, ki brani pravico svojega ljudstva:
Glej, vzel bom iz tvoje roke omamni kelih,
čašo keliha svojega srda,
ne boš ga več pila.
23 Dal ga bom v roke tvojim zatiralcem,
ki so ti pravili:
»Vrzi se na tla, da gremo čezte!«
in nastavljala si svoj hrbet kakor tla,
kakor cesto za popotnike.
Zbúdi se, Sion
52
1 Zbúdi se, zbúdi,
obleci svojo moč, o Sion,
obleci svoja praznična oblačila,
o Jeruzalem, sveta prestolnica,
kajti ne bo več stopil vate
neobrezani in nečisti!
2 Otresi si prah in vstani,
ujetnica, Jeruzalem,
odveži si vezi z vratu,
ujetnica, hči sionska!
3 Kajti tako govori Gospod: Zastonj ste bili prodani, brez denarja boste odkupljeni.
4 Kajti tako govori Gospod Bog: Moje ljudstvo je šlo najprej v Egipt, da bi tam prebivalo v tujini, nato ga je do skrajnosti stisnil Asirec.
5 Zdaj pa, čemu sem tukaj, govori Gospod, saj je bilo moje ljudstvo odpeljano zastonj, njegovi gospodovalci vriskajo, govori Gospod, in moje ime je še vedno vsak dan zasramovano.
6 Zato naj moje ljudstvo spozna moje ime, zato naj tisti dan spozna, da sem jaz, ki govorim: Glej, tukaj sem!
Têci, glasnik miru
7 Kako ljubke so na gorah
noge glasnika,
ki oznanja mir, prinaša veselo novico,
oznanja rešitev
in pravi Sionu: »Tvoj Bog kraljuje!«
8 Poslušaj, tvoji stražarji povzdigujejo glas,
vsi skupaj vriskajo,
saj gledajo iz oči v oči
Gospodovo vrnitev na Sion.
9 Vzklikajte, vriskajte vse skupaj,
jeruzalemske razvaline!
Kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo,
odkupil Jeruzalem.
10 Gospod je razgalil svoj sveti laket
pred očmi vseh narodov
in vsi konci zemlje bodo videli
odrešenje našega Boga.
11 Umaknite se, umaknite se, pojdite od tam,
ne dotikajte se nečistega,
pojdite iz njihove srede, očistite se,
vi, ki nosite Gospodove posode!
12 Kajti ne boste odšli v naglici,
ne potovali v diru,
saj bo Gospod šel pred vami
in zbiral vas bo Bog Izraelov. Ali in Bog Izraelov bo vaša zadnja straža.
Četrti spev o Gospodovem služabniku
13 Glej, moj služabnik bo imel uspeh,
povzpel se bo in povzdignil
in bo silno vzvišen.
14 Kakor so se številni zgražali nad njim,
ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen
in njegova postava ni bila več podobna človeški,
15 tako bo presenetil številne narode,
kralji si bodo zatisnili usta pred njim.
Tisti, ki jim ni bil oznanjen, bodo videli,
tisti, ki niso slišali, bodo razumeli.
53
1 Kdo bo veroval, kar smo slišali, Ali temu, kar oznanjamo.
nad kom se je razodel Gospodov laket?
2 Pognal je kakor mladika pred njim, Tj. pred Bogom.
kakor korenika iz suhe zemlje.
Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti,
ne zunanjosti, da bi si ga želeli.
3 Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
mož bolečin in znanec bolezni,
kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
je bil zaničevan in nismo ga cenili.
4 V resnici je nosil naše bolezni,
naložil si je naše bolečine,
mi pa smo ga imeli za zadetega,
udarjenega od Boga in ponižanega.
5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
6 Mi vsi smo tavali kakor ovce,
obrnili smo se vsak na svojo pot,
Gospod pa je naložil nanj
krivdo nas vseh.
7 Bil je mučen, a se je uklonil
in ni odprl svojih ust,
kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol,
in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo,
in ne odpre svojih ust.
8 Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet,
kdo premišlja o njegovem rodu?
Kajti bil je odrezan iz dežele živih,
zadet zaradi prestopka mojega ljudstva.
9 Dali so mu grob pri krivičnih,
gomilo Tako Q; MT in v svojih smrtih. pri bogatem,
čeprav ni storil nobenega nasilja
in ni bilo zvijače v njegovih ustih.
10 Gospodu je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
če dá svoje življenje v daritev za greh,
bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,
Gospodova volja bo uspevala po njegovi roki.
11 Za muko svoje duše bo videl luč, Tako Q; manjka v MT. se sitil,
s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik
opravičil številne,
njihove krivde bo naložil nase.
12 Zato mu bom številne dal v delež,
mogočne bo delil kot plen,
ker je dal svoje življenje v smrt
in bil prištet med prestopnike,
nosil pa je grehe številnih
in prosil za prestopnike. Ali in sprejel kazen za prestopnike.
|
