|
Izaija
Prvi del
Gorje, uporni Izrael
1
1 Videnje Izaija, Amócovega sina, ki ga je prejel o Judu in o Jeruzalemu v dneh Uzíja, Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev.
2 Poslušajte, nebesa, prisluhni, zemlja,
kajti Gospod je govoril:
Otroke sem vzredil in povzdignil,
oni pa so se mi uprli.
3 Vol pozna svojega gospodarja
in osel jasli svojega lastnika,
Izrael ne pozna,
moje ljudstvo ne razume.
4 Gorje, pregrešni narod,
ljudstvo, obteženo s krivdo,
zarod hudodelcev,
izprijeni otroci!
Zapustili so Gospoda,
zavrgli so Svetega Izraelovega,
obrnili so mi hrbet.
5 Kam naj bi bili še udarjeni,
ko nadaljujete z odpadom?
Glava je vsa razbolela,
srce je vse oslabelo.
6 Od podplata na nogi do glave
ni nič zdravega na njem:
samo rana in podplutba
in gnojno vnetje.
Niso jih očistili ne obvezali
in ne namazali z oljem.
7 Vaša dežela je opustošena,
vaša mesta so požgana z ognjem.
Vašo zemljo žro pred vami tujci,
opustošena je kakor razdejanje tujcev.
8 Hči sionska je ostala
kakor senčnica v vinogradu,
kakor koliba v kumaričnem polju,
kakor mesto po obleganju.
9 Ko bi nam Gospod nad vojskami
ne prihranil ostanka,
bi postali že kakor Sódoma,
Gomóri bi bili podobni.
Pridite, pravdajmo se
10 Poslušajte Gospodovo besedo,
knezi sódomski,
prisluhni nauku našega Boga,
ljudstvo gomórsko!
11 Čemú mi bodo vaše številne klavne daritve,
govori Gospod.
Sit sem žgalnih daritev ovnov
in maščobe pitancev.
Krvi juncev, jagnjet in kozlov
ne maram.
12 Kadar se prihajate postavljat pred moje obličje,
kdo zahteva to iz vaše roke,
da teptajte moje dvore!
13 Nehajte mi prinašati ničeve daritve,
kadilo mi je gnusoba.
Nehajte z mlaji, s sobotami in sklicevanjem shodov,
ne prenesem zlagáne slovesnosti.
14 Vaše mlaje in vaša praznovanja
sovraži moja duša.
Postali so mi nadležni,
ne morem jih več prenašati.
15 Kadar iztegujete svoje roke,
si zakrivam oči pred vami.
Tudi če množite svoje molitve,
vas ne poslušam,
vaše roke so polne krvi.
16 Umijte se, očistite se!
Odstranite svoja hudobna dejanja
izpred mojih oči,
nehajte delati húdo.
17 Naučite se delati dobro,
skrbite za pravico.
Pomagajte zatiranemu,
zagovarjajte siroto,
branite vdovo.
18 Pridite, pravdajmo se,
govori Gospod:
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
bodo beli kakor sneg,
če so rdeči kakor bagrenina,
bodo beli kakor volna.
19 Če me boste radi poslušali,
boste uživali dobrine dežele.
20 Če pa nočete in se upirate,
vas meč požre,
kajti Gospodova usta so govorila.
Tožba nad Jeruzalemom
21 Kako se je sprevrgla v vlačugo
zvesta prestolnica!  Db. mesto; mesto je v hebr. ž. spola.
Polna je bila pravice,
pravičnost je bivala v njej,
zdaj pa morilci.
22 Tvoje srebro se je sprevrglo v žlindro,
tvoje vino je zmešano z vodo.
23 Tvoji prvaki so uporniki
in pajdaši tatov.
Vsi ljubijo podkupnino
in zahtevajo povračila.
Nočejo braniti sirote
in pravda vdove ne pride do njih.
24 Zato govori Gospod, Bog nad vojskami, Močni Izraelov:
Gorje! Obračunal bom s svojimi nasprotniki,
maščeval se bom nad svojimi sovražniki.
25 Svojo roko bom obrnil proti tebi,
kot plavž bom izžgal tvojo žlindro
in izločil ves tvoj svinec.
26 Postavil ti bom spet sodnike kot v začetku
in svetovalce, kakor je bilo od kraja.
Potem boš spet dobila ime Prestolnica Db. mesto; mesto je v hebr. ž. spola. pravičnosti,
Zvesta trdnjava.
27 Hči sionska se bo rešila s pravico,
njeni spreobrnjenci s pravičnostjo.
28 Uporniki in grešniki pa bodo hkrati pokončani,
tisti, ki zapuščajo Gospoda, bodo pogubljeni.
29 Da, sram vas bo zaradi terebint,
ki jih ljubite,
sramovali se boste vrtov,
ki jih imate radi.
30 Kajti postali boste kakor terebinta,
ki ji listje vene,
kakor vrt, ki nima vode.
31 Mogočnež bo postal predivo
in njegovo delo iskra,
gorelo bo oboje skupaj
in nihče ne bo mogel pogasiti.
|
