9 K Molohu si hodila z oljem

in množila svoja mazila,

pošiljala si daleč svoje sle

in se poniževala do podzemlja.

10 Utrudila si se zaradi številnih poti,

vendar nisi rekla: »Zaman je!«

Našla si življenjsko moč,

zato nisi opešala.

11 Koga si se plašila in bala,

da si varala

in se mene nisi spominjala,

ne si vzela k srcu?

Mar jaz nisem molčal in mižal

in se mene nisi bala?

12 Jaz bom oznanil tvojo pravičnost

in tvoja dejanja ti ne bodo pomagala.

13 Ko boš vpila, naj te reši kopica tvojih malikov,

jih bo vse odnesel veter,

sapa jih bo vzela,

kdor pa se k meni zateka, bo podedoval deželo

in dobil v last mojo sveto goro.

14 Rekli bodo:

Nasipajte, nasipajte, zravnajte pot,

odstranite ovire s poti za moje ljudstvo!

15 Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni,

ki večno prebiva in je njegovo ime sveto:

Na višavi in v svetišču prebivam,

sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu,

da poživljam duha ponižnim,

da poživljam srce potrtim.

16 Kajti ne pravdam se na veke

in ne srdim se za vselej,

sicer bi opešal duh pred mano

in duše, ki sem jih naredil.