|
Judova hudobija priklicuje kazen
5
1 Obhodite jeruzalemske ulice,
glejte in poizvedujte,
iščite po njegovih trgih,
ali najdete človeka,
ali je kdo, ki dela prav
in se trudi za  Db. in išče. zvestobo –
pa bom mestu Db. pa ji bom, tj. Jeruzalemu. odpustil!
2 Čeprav govore: »Kakor živi Gospod,«
prisegajo po krivem.
3 Gospod, ali tvoje oči ne iščejo zvestobe?
Tepel si jih,
pa niso stokali;
pokončeval si jih,
a niso marali za opomin.
Obraze so si delali trše od skale,
niso se marali spreobrniti.
4 Rekel sem si: »To so pač siromaki,
neumni so,
saj ne poznajo Gospodove poti,
postave svojega Boga.
5 K velikim hočem iti
in bom govoril z njimi,
saj ti poznajo Gospodovo pot,
postavo svojega Boga.«
A prav ti so zlomili jarem,
raztrgali vezi.
6 Zato jih udari lev iz gozda,
jih podavi volk iz stepe;
panter preži pred njihovimi mesti,
kdor pojde iz njih, bo raztrgan.
Številna so namreč njihova hudodelstva,
mnogokratni njihovi odpadi.
7 Kako naj ti torej odpustim?
Tvoji sinovi so me zapustili
in prisegali pri njih, ki niso Bog.
Nasičeval sem jih,
pa so prešuštvovali,
v vlačugini hiši so se gnetli.
8 Kakor tolsti, pohotni žrebci so,
vsak rezgeče po ženi svojega bližnjega.
9 Mar naj jih ne kaznujem za vse to?
govori Gospod.
Naj se ne maščujem
nad takim narodom?
10 Povzpnite se na njegove terase in jih razdenite,
vendar jih ne uničite do kraja.
Posekajte njegove trte,
saj niso več Gospodove.
11 Kruto sta me izdali,
Izraelova in Judova hiša,
govori Gospod.
Proti tistim, ki tajijo Gospoda
12 Tajijo Gospoda
in pravijo: »Saj ga ni. Ali Z njim ni nič.
Nesreča ne bo prišla nad nas,
meča in lakote ne bomo videli.
13 Preroki so le dih
in trdne Dodano. besede ni v njih:
kar na njih naj se tisto uresniči!«
14 Zato tako govori Gospod, Bog nad vojskami:
Ker govorite to besedo,
glej, bom naredil iz svojih besed ogenj v tvojih ustih
in iz tega ljudstva les, ki ga ogenj použije!
15 Glej, pripeljem narod iz daljave
nad vas, Izraelova hiša,
govori Gospod.
Trdoživ narod,
starodaven narod je to,
narod, ki njegovega jezika ne znaš
in ne razumeš, kaj govori.
16 Njegov tul je kakor odprt grob,
vsi so junaki.
17 Použije ti žetev in kruh,
použije ti sinove in hčere,
použije ti drobnico in govedo,
použije ti trto in smokvo.
Utrjena mesta, ki se zanašaš nanje,
ti z mečem razdene.
18 Vendar vas tudi tiste dni, govori Gospod, ne uničim do kraja.
19 Če pa porečete: »Zakaj nam je Gospod, naš Bog, vse to storil?« jim reci: »Kakor ste mene zapustili in služili tujim bogovom v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.«
Opomin
20 Sporočajte to v Jakobovi hiši,
razglašajte v Judu in učite:
21 »Poslušaj vendar to, neumno in nerazsodno ljudstvo,
ki ima oči, pa ne vidi,
ušesa, pa ne sliši.«
22 Mar se me ne bojite, govori Gospod,
in se ne tresete pred menoj,
ki sem postavil sipino morju za mejo
kot večno pregrado, ki je ne more prestopiti?
Čeprav se zaletavajo valovi, ne morejo nič,
čeprav bučijo, ne pridejo čez.
23 A to ljudstvo ima trmasto in uporno srce.
Obrnili so se proč in odšli.
24 Ne pravijo v svojem srcu:
»Bojmo se Gospoda, svojega Boga,
ki daje jesenski dež
in pomladanski dež ob svojem času,
ki nam ohranja
tedne, določene za žetev.«
25 Vaše krivde vam to odmikajo,
vaši grehi odvračajo srečo od vas.
Krivda velikih
26 Res, krivičneži se najdejo v mojem ljudstvu,
sklonjeni preže kakor ptičarji,
zanke nastavljajo in lovijo ljudi.
27 Kakor kletka, ki je polna ptičev,
tako so njihove hiše polne prigoljufanega blaga.
Zato so postali veliki in bogati,
28 debeli so in zavaljeni. Hebr. nejasno.
Njihova hudobija presega vse meje;
ne zavzemajo se za pravico,
pravico sirote – in vendar uspevajo!
Ne prisojajo pravice ubogim.
29 Mar naj ne kaznujem tega?
govori Gospod.
Naj se ne maščujem
nad takim narodom?
30 Strahotne in grozne reči
se godijo v deželi:
31 preroki prerokujejo lažnivo,
duhovniki vladajo na svojo roko.
In mojemu ljudstvu je to všeč!
A kaj boste storili, ko pride konec?
|
