1 Jeriha se je zaprla in ostala zaprta pred Izraelovimi sinovi. Nihče ni hodil ven in nihče ni prihajal noter. 2 Tedaj je Gospod rekel Józuetu: »Poglej, v tvoje roke dajem Jeriho in njenega kralja. O močni junaki, 3 obkrožite mesto, kar vas je bojevnikov. Obhodite mesto enkrat. Tako boš delal šest dni. 4 Sedem duhovnikov pa naj nosi pred skrinjo sedem ovnovih rogov. Sedmi dan boste obkrožili mesto sedemkrat in duhovniki bodo trobili na rogove. 5 Brž ko bo zadonel ovnov rog in boste zaslišali glas roga, naj vse ljudstvo zažene velik krik. Mestno obzidje se bo sesulo pod njim, in ljudstvo naj vsak s svojega kraja stopi v mesto.« 6 Potem je Nunov sin Józue sklical duhovnike in jim rekel: »Dvignite skrinjo zaveze in sedem duhovnikov naj nosi sedem ovnovih rogov pred Gospodovo skrinjo.« 7 Ljudstvu pa je bilo rečeno: »Stopite, obkrožite mesto, in oboroženi naj gredó pred Gospodovo skrinjo.«

8 Zgodilo se je, kakor je Józue rekel ljudstvu. Sedem duhovnikov, ki so nosili sedem ovnovih rogov, je hodilo pred Gospodom in trobilo na rogove. Skrinja Gospodove zaveze je hodila za njimi. 9 Bojevniki so hodili pred duhovniki, ki so trobili na rogove, preostali pa so hodili za skrinjo. Hodeč so trobili na rogove. 10 Dalje je Józue ljudstvu ukazal in rekel: »Ne kričite in ne pustite, da bi se slišal vaš glas. Naj ne pride beseda iz vaših ust do dne, ko vam porečem: ›Kričite!‹ Takrat boste kričali.« 11 Gospodova skrinja je obkrožila mesto, ga obhodila enkrat. Potem so šli v šotorišče in v šotorišču prenočili.

12 Drugo jutro je Józue zgodaj vstal, duhovniki pa so dvignili Gospodovo skrinjo. 13 Sedem duhovnikov, ki so nosili sedem rogov, ovnovih rogov, je šlo pred Gospodovo skrinjo. Hodeč so trobili na rogove. Bojevniki so hodili pred njimi, preostali pa so hodili za Gospodovo skrinjo. Hodeč so trobili na rogove. 14 Drugi dan so enkrat obkrožili mesto in se nato vrnili v šotorišče. Tako so delali šest dni.

15 Sedmi dan pa so vstali še ob svitu jutranje zarje. Po ukazu so sedemkrat obšli mesto. Samo ta dan so obšli mesto sedemkrat. 16 Ko so duhovniki sedmič zatrobili na rogove, je rekel Józue ljudstvu: »Kričite! Kajti Gospod vam je dal mesto. 17 Mesto pa vam bodi predmet zakletve in vse, kar je v njem, bodi Gospodovo. Le vlačugo Rahábo in vse, ki so z njo v hiši, pustite pri življenju, ker je skrila odposlanca, ki smo ju bili poslali. 18 Varujte se vsega, kar je predmet zakletve, da ne boste zavrženi; če se polastite česa zakletega, boste spravili nad Izraelovo šotorišče prekletstvo in mu nakopali nesrečo. 19 Vse, kar je srebrnega ali zlatega, ter bakreni in železni predmeti pa naj bodo posvečeni Gospodu in naj jih spravijo v Gospodovo zakladnico.« 20 Tedaj je ljudstvo zagnalo bojni krik in zatrobili so na rogove. Ko je ljudstvo slišalo glas roga, je zagnalo velik bojni krik. Obzidje se je sesulo zaradi njega in ljudstvo je stopilo v mesto, vsak na svojem kraju, in mesto zavzelo. 21 Potem so po zakletvi pokončali vse, kar je bilo v mestu; od moža do žene, od mladeniča do starca, vola, ovce in osla z ostrim mečem.

22 Možema, ki sta šla ogledovat deželo, pa je Józue rekel: »Stopita v hišo vlačuge in pripeljita od tam ženo in vse, kar je njenega, kakor sta ji prisegla.« 23 Mlada oglednika sta šla in pripeljala Rahábo, njenega očeta, njeno mater, njene brate in vse, kar je bilo njenega. Pripeljala sta vso njeno družino in nastanili so jih zunaj Izraelovega šotorišča. 24 Mesto in vse, kar je bilo v njem, pa so požgali z ognjem. Le srebro, zlato ter bakrene in železne predmete so spravili v zakladnico Gospodove hiše. 25 Vlačugo Rahábo, hišo njenega očeta in vse, kar je bilo njenega, je Józue ohranil pri življenju. Prebivala je med Izraelci do tega dne, ker je skrila odposlanca, ki ju je Józue poslal, da si ogledata Jeriho.

26 V tistem času je Józue prisegel in rekel:

27 In Gospod je bil z Józuetom; glas o njem pa se je razširil po vsej deželi.