1 Bližal pa se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje pasha. 2 Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi ga umorili, kajti bali so se ljudstva. 3 Tedaj je šel satan v Juda, ki se je imenoval Iškarijot in je bil izmed števila dvanajsterih. 4 Odšel je k vélikim duhovnikom in poveljnikom in se z njimi domenil, kako bi jim ga izročil. 5 Razveselili so se in se pogodili z njim, da mu dajo denarja. 6 Privolil je in iskal priložnost, da bi ga izročil, ko ne bi bilo blizu množice.

7 Prišel je dan nekvašenega kruha, ko je bilo treba žrtvovati pashalno jagnje. 8 Jezus je poslal Petra in Janeza ter jima rekel: »Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo jedli.« 9 Ona dva sta mu rekla: »Kje hočeš, da ga pripraviva?« 10 Rekel jima je: »Glejta, ko prideta v mesto, vama bo prišel naproti človek, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim v hišo, v katero bo šel, 11 in recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj ti pravi: Kje je prostor, kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci?‹ 12 Pokazal vama bo v nadstropju veliko opremljeno obednico in tam pripravita.« 13 Odšla sta in našla, kakor jima je rekel, in sta pripravila pashalno jagnje.

14 Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. 15 In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, 16 kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.« 17 In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, 18 kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.« 19 In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« 20 Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. 21 Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi. 22 Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, toda gorje tistemu človeku, po katerem je izročen.« 23 Oni pa so se začeli spraševati, kdo izmed njih bo to storil.

24 Med njimi je nastal tudi prepir, kateri izmed njih se zdi največji. 25 On pa jim je rekel: »Kralji narodov gospodujejo nad njimi in njihovi oblastniki se imenujejo ›dobrotniki‹. 26 Med vami pa naj ne bo takó, ampak največji med vami naj bo kakor najmlajši in voditelj kakor strežnik. 27 Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ne tisti, ki sedi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže. 28 Vi ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah. 29 Prepuščam vam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče, 30 da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.«

31 »Simon, Simon! Glej, satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico. 32 Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Ko se boš nekoč spreobrnil, utŕdi svoje brate.« 33 Ta mu je rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in smrt.« 34 On pa je dejal: »Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.«

35 In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez denarnice, brez torbe in obutve, ali ste kaj pogrešali?« Dejali so: »Nič.« 36 Rekel jim je: »Kdor ima denarnico, naj jo zdaj vzame, prav tako tudi torbo; in kdor nima meča, naj proda svojo suknjo in si ga kupi. 37 Povem vam namreč, da se mora na meni izpolniti to, kar je pisano: Med hudodelce je bil prištet. To, kar zadeva mene, se bliža izpolnitvi.« 38 Rekli so: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je dejal: »Dovolj je.«

39 Šel je ven in se kakor po navadi napotil proti Oljski gori. Tudi učenci so šli z njim. 40 Ko je prišel na tisti kraj, jim je rekel: »Molíte, da ne pridete v skušnjavo!«, 41 sam pa se je oddaljil od njih približno za lučaj kamna. Padel je na kolena in molil: 42 »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« 43 Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal. 44 Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki padajo na zemljo. 45 Ko je vstal od molitve, je šel k učencem in ugotovil, da so od žalosti zaspali. 46 Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo.«