21 Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo.
22 In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.
23 Tedaj, če vam kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: tam je, ne verujte.
24 Zakaj vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi preroki in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.
25 Glejte, povedal sem vam vnaprej.
26 Ako vam torej reko: Glej, v puščavi je! ne hodite ven; glej, v hramih je! ne verujte.
27 Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bode prihod Sinu človekovega.
28 Kjerkoli je mrhovina, tam se bodo zbirali orli.
29 24,29: a Iz 13,10; Jl 2,10; 3,4; 4,15; Raz 6,12; b Iz 13,10; Ezk 32,7; Jl 2,10; 4,15; c Iz 34,4; Raz 6,13 Precej pa po stiski tistih dni otemni sonce, in mesec ne dá svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale.
30 In tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko.
31 In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja.
32 Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omladé in poženo listje, veste, da je blizu poletje:
33 tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on blizu, pri vratih.
34 Resnično vam pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi.
35 Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo.
36 Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.
37 24,37–41: Lk 17,26.27.35.36 Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu Sina človekovega.
38 Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko,
39 in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod Sinu človekovega.
40 Tedaj bodeta dva na njivi: eden bo vzet in eden puščen.
41 Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena.
42 Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.
43 Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje.
44 Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.
|