3 Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedèl pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4 Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja? 5 Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar dali ubogim!« In jezili so se nanjo. 6 Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. 7 Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. 8 Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb. 9 Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«