1 Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hiši. 2 Veliko se jih je zbralo, tako da še v preddverju ni bilo več prostora, in jim je govoril besedo. 3 Tedaj so prišli in k njemu prinesli hromega, ki so ga štirje nosili. 4 Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi. 5 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Otrok, odpuščeni so ti grehi!« 6 Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premišljevali: 7 »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« 8 Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel: »Kaj tako premišljujete v svojih srcih? 9 Kaj je laže: reči hromemu: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani, vzemi posteljo in hôdi‹? 10 Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je rekel hromemu, 11 »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« 12 Ta je vstal in takoj dvignil posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so bili vsi iz sebe in so slavili Boga ter govorili: »Kaj takega še nikoli nismo videli.«