2 Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. 3 Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. 4 In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. 5 Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6 Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. 7 Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« 8 Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.

9 In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10 To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih. 11 In vprašali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« 12 Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? 13 A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«