Razlaga prilike o sejalcu
18 »Poslušajte torej pomen Dodano. prilike o sejalcu.
19 K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek Dodano. je tisti, ki je vsejan ob poti.
20 Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme,
21 nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša.
22 Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna.
23 V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«
Prilika o ljuljki med pšenico
24 Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi.
25 Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel.
26 Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka.
27 Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹
28 Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹
29 ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice.
30 Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu
31 Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi.
32 To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
33 In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila Db. skrila. v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Namen prilik
34 Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike,
35 da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
Odprl bom svoja usta v prilikah,
izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta. Manjka v nekaterih rkp.
|