|
Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem
Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem
21
1 Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca
2 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni.
3 Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.«
4 To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
5 Povejte sionski hčeri:
Glej, tvoj kralj prihaja k tebi,
krotak, jezdi na oslici
in na osličku, mladiču vprežne živali.
6 Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil.
7 Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor.
8 Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot.
9 In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:
» Hozána Tj. ‘reši, prosimo te’. Davidovemu sinu!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Hozana na višavah!«
10 Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo Db. streslo, zamajalo. in govorilo: »Kdo je to?«
11 Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.«
Jezus očisti tempelj
12 Jezus je stopil v tempelj Različica Božji tempelj. in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole
13 in jim rekel: »Pisano je:
Moja hiša naj se imenuje hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«
14 V templju so se mu približali slepi in hromi in jih je ozdravil.
15 Ko so véliki duhovniki in pismouki videli čudeže, ki jih je storil, in otroke, ki so v templju vzklikali in govorili: »Hozana Davidovemu sinu!«, so postali nejevoljni
16 in so mu rekli: »Slišiš, kaj ti govorijo?« Jezus pa jim je dejal: »Seveda! Ali niste nikdar brali: Iz ust otročičev in dojenčkov si sebi pripravil hvalo.«
17 Nato jih je zapustil; iz mesta je šel v Betanijo in tam prenočil.
Jezusova nejevolja nad smokvo
18 Ko se je Jezus zjutraj vračal v mesto, je postal lačen.
19 Ob poti je zagledal smokvino drevo in šel k njemu, toda na njem ni našel drugega kot listje. Rekel mu je: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi!« In smokva se je pri priči posušila.
20 Ko so učenci to videli, so se začudili in rekli: »Kako to, da se je smokva tako hitro posušila?«
21 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: Če boste imeli vero in ne boste dvomili, boste delali ne samo to, kar se je zgodilo s tole smokvo, ampak tudi če boste rekli tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje,‹ se bo zgodilo.
22 Če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi.«
Od kod Jezusova oblast
23 Prišel je v tempelj, in medtem ko je učil, so stopili k njemu véliki duhovniki in starešine ljudstva ter rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast?«
24 Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal neko stvar. Če mi to poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to delam.
25 Od kod je bil Janezov krst? Iz nebes ali od ljudi?« Ti pa so premišljevali sami pri sebi in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ nam bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹
26 Če pa rečemo: ›Od ljudi,‹ se bojimo množice, kajti Janeza imajo vsi za preroka.«
27 Zato so odgovorili Jezusu: »Ne vemo.« In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Prilika o dveh sinovih
28 »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹
29 Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel.
30 Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel.
31 Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.
32 Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«
Prilika o vinogradu in viničarjih
33 »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval.
34 Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek.
35 Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali.
36 Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako.
37 Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹
38 Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹
39 Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili.
40 Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?«
41 Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.«
42 Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen. Db. glava vogala.
Gospod je to naredil
in čudovito je Ali … ga je naredil / in (ta kamen) je čudovit. v naših očeh.
43 Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.
44 In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal.« Vrstica manjka v nekaterih rkp.
45 Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih.
46 Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.
|
