|
Pridigar (Kohelet)
Zgodovina se ponavlja
1
1 Besede Pridigarja,  Ime pomeni ‘človek, ki govori na zborovanju’ ali ‘zbiratelj’. Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.
2 »Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar,
»nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«
3 Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda,
s katerim se muči pod soncem?
4 Rodovi odhajajo, rodovi prihajajo,
svet pa vedno ostaja.
5 Sonce vzhaja, sonce zahaja,
hiti proti svojemu kraju, kjer vzhaja.
6 Veter piha proti jugu
in se obrača proti severu,
obrača se, obrača in piha,
veter se vedno znova obrača.
7 Vse reke tečejo v morje,
a morje se ne prenapolni,
v kraj, kamor reke teko,
tja teko vedno znova.
8 Vse reči Ali besede. so utrujajoče,
človek jih ne more razložiti.
Oko se ne nasiti z gledanjem,
uho se ne napolni s poslušanjem.
9 Kar je bilo, bo spet,
kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo,
nič ni novega pod soncem.
10 Kaj je, o čemer bi se reklo:
»Glej, to je novo!«
Bilo je že zdavnaj, v vekih,
ki so bili pred nami.
11 Na prednike ni spomina,
tudi na zanamce, ki še bodo,
ne bo spomina nanje pri tistih,
ki bodo živeli pozneje.
Dobra in slaba stran izobrazbe
12 Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom, v Jeruzalemu.
13 Namenil sem se modro preiskati in dognati vse, kar se dela pod nebom. Mučno opravilo je dal Bog ljudem, da se ubadajo z njim.
14 Videl sem vsa dela, ki se opravljajo pod soncem: In glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra.
15 Kar je ukrivljeno, ne more biti zravnano,
kar manjka, ne more biti všteto.
16 Govoril sem v svojem srcu in rekel: Glej, poglobil in razširil sem modrost bolj kakor vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, moje srce se je naučilo Db. je videlo. veliko modrosti in znanja.
17 Nato sem obrnil svoje srce, da bi spoznal modrost in znanje, zablode in topost. Spoznal sem, da je tudi to lovljenje vetra.
18 Kajti kjer je veliko modrosti, je veliko žalosti,
kdor si veča znanje, si veča bolečino.
|
