|
Psalm 119 (118)
Veselje nad Božjo besedo in postavo
119
1 Blagor njim, katerih pot je popolna,
ki hodijo v Gospodovi postavi.
2 Blagor njim, ki čuvajo njegova pričevanja,
ki ga z vsem srcem iščejo.
3 Sploh niso ravnali izprijeno,
hodili so po njegovih potih.
4 Ti si razglasil svoje ukaze,
da bi se jih natančno držali.
5 O da bi bile moje poti trdne
v izpolnjevanju tvojih zakonov!
6 Potem ne bom osramočen,
ko bom gledal na vse tvoje zapovedi.
7 Zahvalil se ti bom z iskrenim srcem,
ko se bom učil sodb tvoje pravičnosti.
8 Držal se bom tvojih zakonov;
ne zapusti me popolnoma.
9 Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto?
Če bo izpolnjeval tvojo besedo.
10 Z vsem svojim srcem te iščem,
ne daj, da zablodim od tvojih zapovedi.
11 Tvoj izrek hranim v svojem srcu,
da ne bi grešil zoper tebe.
12 Slavljen si, o Gospod;
úči me svojih zakonov.
13 S svojimi ustnicami oznanjam
vse sodbe tvojih ust.
14 Nad potjo tvojih pričevanj imam veselje
kakor nad vsem bogastvom.
15 O tvojih ukazih hočem premišljati
in gledati na tvoja pota.
16 Ob tvojih zakonih se bom naslajal,
tvojih besed ne pozabljam.
17 Stori dobro svojemu služabniku,
živel bom in izpolnjeval tvojo besedo.
18 Odpri mi oči, da bom gledal
čudovita dela tvoje postave.
19 Jaz sem tujec na zemlji,
ne skrivaj pred menoj svojih zapovedi.
20 Moja duša kipi v hrepenenju
po tvojih sodbah vsak trenutek.
21 Ti si zagrozil prekletim prevzetnežem,
ki zablodijo od tvojih zapovedi.
22 Odvrni od mene sramotenje in zaničevanje,
ker izpolnjujem tvoja pričevanja.
23 Četudi knezi sedijo in se posvetujejo zoper mene,
tvoj služabnik premišlja o tvojih zakonih.
24 Da, tvoja pričevanja so moja naslada,
so možje mojega svéta.
25 Na prah se lepi moja duša,
poživi me s svojo besedo.
26 Pripovedoval sem o svojih potih in si me uslišal,
úči me svojih zakonov.
27 Pot svojih ukazov mi daj razumeti,
da bom premišljal o tvojih čudovitih delih.
28 Moja duša toči solze od žalosti,
vzdigni me s svojo besedo.
29 Umakni od mene lažno pot,
svojo postavo mi milostno razodeni.
30 Izbral sem pot zvestobe,
tvoje sodbe postavljam najvišje.
31 Navezan sem na tvoja pričevanja,
Gospod, ne daj, da doživim sramoto.
32 Po poti tvojih zapovedi bom tekel,
kajti ti mi boš srce razširil.
33 Úči me, Gospod, pot svojih zakonov,
čuval jo bom do konca.
34 Daj mi razumnost, da bom čuval tvojo postavo,
in se je držal z vsem srcem.
35 Vodi me po stezi svojih zapovedi,
kajti v njej je moje veselje.
36 Nagni moje srce k svojim pričevanjem
in ne k iskanju dobička.
37 Daj, da moje oči ne bodo videle slepila,
na svoji poti me poživi.
38 Izpolni svojemu služabniku svoj izrek,
dan tistim, ki se te bojijo.
39 Daj, da gre mimo mene sramotenje, katerega me je groza,
kajti tvoje sodbe so dobre.
40 Glej, hrepenim po tvojih ukazih,
v svoji pravičnosti me poživi.
41 Gospod, naj pridejo k meni tvoje dobrote,
tvoje odrešenje po tvojem izreku.
42 Potem bom odgovoril besedo svojemu sramotilcu,
ker zaupam v tvojo besedo.
43 Nikoli ne iztrgaj iz mojih ust besede resnice,
ker pričakujem tvojo sodbo.
44 Vedno se bom držal tvoje postave,
na veke in vekomaj.
45 Hodil bom po planem,
ker iščem tvoje ukaze.
46 Pred kralji bom govoril o tvojih pričevanjih,
ne bom osramočen,
47 naslajal se bom ob tvojih zapovedih,
ki jih ljubim.
48 Vzdigoval bom svoje roke k tvojim zapovedim, ki jih ljubim,
in premišljal bom o tvojih zakonih.
49 Spomni se za svojega služabnika besede,
na katero si postavil moje pričakovanje.
50 To je moja tolažba v moji bedi,
da me tvoj izrek poživlja.
51 Prevzetneži me silno zasramujejo,
toda od tvoje postave ne skrenem.
52 Spominjam se tvojih sodb iz davnine,
Gospod, pa se potolažim.
53 Razburjenje me grabi pred krivičniki,
ki zapuščajo tvojo postavo.
54 Pesmi so mi postali tvoji zakoni
v hiši mojega popotovanja.
55 Gospod, ponoči se spominjam tvojega imena,
držal se bom tvoje postave.
56 To je nastalo zame,
ker sem čuval tvoje ukaze.
57 Pravim: »Gospod, moj delež je,
da izpolnjujem tvoje besede.«
58 Z vsem srcem si prizadevam, da bi bil blag tvoj obraz,
izkaži mi milost po svojem izreku.
59 Pomislil sem na svoja pota,
svoje noge hočem obrniti k tvojim pričevanjem.
60 Hitim in se ne obotavljam,
ko se je treba držati tvojih zapovedi.
61 Vrvi krivičnikov so me zvezale,
nisem pozabil tvoje postave.
62 Opolnoči vstajam, da se ti zahvaljujem
za sodbe tvoje pravičnosti.
63 Družabnik sem vsem, ki se te bojijo,
ki izpolnjujejo tvoje ukaze.
64 Gospod, zemlja je polna tvoje dobrote,
úči me svojih zakonov.
65 Dobro si storil s svojim služabnikom,
po svoji besedi, o Gospod.
66 Úči me dobrohotnosti, razsodnosti in vednosti,
ker zaupam v tvoje zapovedi.
67 Ko še nisem bil ponižan, sem blodil,
zdaj pa se držim tvojega izreka.
68 Dober si in delaš dobro,
úči me svojih zakonov.
69 Prevzetneži so me z lažjo umazali,
jaz pa z vsem srcem čuvam tvoje ukaze.
70 Njihovo srce je brez čuta kakor mast,
jaz se naslajam ob tvoji postavi.
71 Dobro je zame, da so me zadele nadloge,
da se učim tvojih zakonov.
72 Postava tvojih ust je zame boljša
kakor tisoči zlatnikov in srebrnikov.
73 Tvoje roke so me naredile in utrdile,
daj mi razumnosti, da se bom učil tvojih zapovedi.
74 Tisti, ki se te bojijo, me vidijo in se veselijo,
kajti pričakujem tvoje besede.
75 Vem, Gospod, da so tvoje sodbe pravične,
da si me v zvestobi ponižal.
76 Naj bo vendar tvoja dobrota tista, ki me tolaži,
po tvojem izreku svojemu služabniku.
77 Naj pride tvoje usmiljenje nadme, da bom živel,
kajti tvoja postava je moja naslada.
78 Osramočeni naj bodo prevzetneži, ker me z lažjo varajo,
jaz pa bom premišljal o tvojih ukazih.
79 K meni naj se obrnejo tisti, ki se te bojijo,
tisti, ki poznajo  Konzonantno besedilo in poznali bodo. tvoja pričevanja.
80 Moje srce naj bo popolno v tvojih zakonih,
da ne doživim sramote.
81 Moja duša hrepeni po tvojem odrešenju,
pričakujem tvojo besedo.
82 Moje oči hrepenijo po tvojem izreku,
pravim: »Kdaj me boš potolažil?«
83 Zakaj postal sem kakor meh v dimu,
tvojih zakonov nisem pozabil.
84 Koliko je dni tvojega služabnika?
Kdaj boš izvršil sodbo nad mojimi preganjalci?
85 Prevzetneži so mi izkopali jame,
tisti, ki ne ravnajo po tvoji postavi.
86 Vse tvoje zapovedi so zvestoba;
z lažjo me preganjajo, pomagaj mi.
87 Skoraj bi me bili pokončali na zemlji,
toda jaz nisem zapustil tvojih ukazov.
88 Po svoji dobroti me oživi,
pa se bom držal pričevanja tvojih ust.
89 Gospod, na veke ostaja tvoja beseda,
trdno stoji v nebesih.
90 Od roda do roda traja tvoja zvestoba,
utrdil si zemljo, ona je stala.
91 Po tvojih sodbah danes stojijo reči,
kajti vse so tvoji služabniki.
92 Ko bi ne bila tvoja postava moja naslada,
tedaj bi bil v svoji bedi že propadel.
93 Na veke ne bom pozabil tvojih ukazov,
kajti z njimi si me poživil.
94 Tvoj sem, reši me,
kajti iskal sem tvoje ukaze.
95 Krivičniki so prežali name, da bi me pogubili,
tvoja pričevanja hočem razumeti.
96 K vsaki popolnosti sem videl mejo,
tvoja zapoved je zelo široka.
97 Kako ljubim tvojo postavo,
ves dan je ona moje premišljevanje.
98 Tvoja zapoved me dela modrejšega od mojih sovražnikov,
kajti ona je vedno moja.
99 Postal sem modrejši kakor vsi moji učitelji,
kajti tvoja pričevanja so moje premišljevanje.
100 Več razumem kakor starci,
ker čuvam tvoje ukaze.
101 Od vsake slabe poti odvračam svoje noge,
da bi izpolnjeval tvojo besedo.
102 Nisem se umaknil od tvojih sodb,
ker si me ti učil.
103 Kako sladki so mojemu nebu tvoji izreki,
bolj kakor med mojim ustom.
104 Iz tvojih ukazov zajemam razumnost,
zato sovražim vsako lažno pot.
105 Tvoja beseda je svetilka mojim nogam,
luč moji stezi.
106 Prisegel sem, in bom vztrajal,
da se držim tvojih pravičnih sodb.
107 Zelo sem postal nesrečen,
Gospod, poživi me s svojo besedo.
108 Naj ti vendar ugajajo darovi mojih ust, o Gospod,
úči me svojih sodb.
109 Moja duša je vedno v moji roki, Nekateri gr. rkp., sir. Moje življenje je med tvojimi rokami.
vendar ne pozabljam tvoje postave.
110 Krivičniki so nastavili zanko zame,
vendar nisem zablodil od tvojih ukazov.
111 Tvoja pričevanja so moja dediščina na veke,
kajti ta so veselje mojega srca.
112 Trudim se, da bi izpolnjeval tvoje zakone,
na veke, do konca.
113 Sovražim razdvojene,
a ljubim tvojo postavo.
114 Ti si moje skrivališče in ščit,
pričakujem tvojo besedo.
115 Umaknite se od mene, hudobneži,
zapovedi svojega Boga hočem čuvati.
116 Podpiraj me po svojem izreku, da bom živel,
ne daj, da doživim sramoto v svojem pričakovanju.
117 Podpiraj me, da se rešim,
vedno bom gledal na tvoje zakone.
118 Zavračaš vse, ki zablodijo od tvojih zakonov,
kajti le laž je njihova pretkanost.
119 Vse krivičnike na zemlji si spremenil v žlindro,
zato ljubim tvoja pričevanja.
120 Moje meso trepeta od groze pred tabo,
bojim se tvojih sodb.
121 Ravnal sem v skladu s pravico in pravičnostjo,
ne izročaj me mojim zatiralcem.
122 Nastopi v dobro svojega služabnika,
naj me ne zatirajo prevzetneži.
123 Moje oči hrepenijo po tvojem odrešenju,
po izreku tvoje pravičnosti.
124 Ravnaj s svojim služabnikom po svoji dobroti,
úči me svojih zakonov.
125 Tvoj služabnik sem, daj mi razumnost,
da bom spoznal tvoja pričevanja.
126 Čas je, da Gospod kaj ukrene,
prelomili so tvojo postavo.
127 Zato ljubim tvoje zapovedi
bolj kakor zlato, bolj kakor čisto zlato.
128 Zato ravnam prav po vseh tvojih ukazih,
vsako lažno pot sovražim.
129 Tvoja pričevanja so čudovita,
zato jih čuva moja duša.
130 Razkritje tvojih besed razsvetljuje,
nevednim daje razumnost.
131 Široko odpiram usta in sopem,
ker hrepenim po tvojih zapovedih.
132 Obrni se k meni in mi izkaži milost,
po sodbi za tiste, ki ljubijo tvoje ime.
133 Naredi moje korake trdne s svojim izrekom,
ne pusti, da bi nad mano vladala kakšna zloba.
134 Reši me človeškega zatiranja,
da se bom držal tvojih ukazov.
135 Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom,
úči me svojih zakonov.
136 Moje oči točijo solze v potokih,
ker se ne držijo tvoje postave.
137 Pravičen si, o Gospod,
in iskren v svojih sodbah. Nekateri rkp., lat., Hieronim in pravilna je tvoja sodba.
138 Razglasil si svoja pričevanja v pravičnosti,
in popolno zvestobo.
139 Moja gorečnost me razjeda,
ker so moji nasprotniki pozabili tvoje besede.
140 Tvoj izrek je zelo prečiščen,
in tvoj služabnik ga ljubi.
141 Majhen sem in preziran,
tvojih ukazov nisem pozabil.
142 Tvoja pravičnost je pravičnost na veke,
tvoja postava je resnica.
143 Stiska in nadloga sta me zadeli,
tvoje zapovedi so moja naslada.
144 Pravičnost so tvoja pričevanja na veke,
daj mi razumnost, da bom živel.
145 Kličem iz vsega srca, Gospod, usliši me,
čuval bom tvoje zakone.
146 K tebi kličem, odreši me,
tvojih pričevanj se bom držal.
147 Prehitevam zoro in kličem na pomoč,
pričakujem tvojo besedo.
148 Moje oči prehitevajo nočne straže,
da premišljam o tvojih izrekih.
149 Poslušaj moj glas po svoji dobroti, o Gospod,
po svoji sodbi me poživi.
150 Približujejo se razuzdani preganjalci, Nekateri rkp., gr., lat. tisti, ki me preganjajo v krivičnosti.
daleč so od tvoje postave.
151 Gospod, ti si blizu,
vse tvoje zapovedi so resnica.
152 Iz tvojih pričevanj sem spoznal že davno,
da si jih postavil za vekomaj.
153 Ozri se na mojo bedo in me reši,
ker nisem pozabil na tvojo postavo.
154 Brani mojo pravico in me odreši,
po svojem izreku me poživi.
155 Daleč od krivičnikov je odrešenje,
ker tvojih zakonov ne iščejo.
156 Gospod, tvoje usmiljenje je veliko,
po svojih sodbah me poživi.
157 Veliko je mojih preganjalcev in nasprotnikov,
od tvojih pričevanj nisem skrenil.
158 Videl sem odpadnike, pa se mi je zastudilo,
ker se ne držijo tvojega izreka.
159 Glej, kako ljubim tvoje ukaze, o Gospod,
po svoji dobroti me poživi.
160 Načelo tvoje besede je resnica,
vsaka sodba tvoje pravičnosti je za veke.
161 Knezi me preganjajo brez vzroka,
toda moje srce se boji le tvoje besede.
162 Veselim se tvojega izreka
kakor kdo, ki najde velik plen.
163 Laž sovražim in mrzim,
tvojo postavo ljubim.
164 Sedemkrat na dan te hvalim
zaradi sodb tvoje pravičnosti.
165 Velika je blaginja za tiste, ki ljubijo tvojo postavo,
zanje ni nevarnosti, da bi se spotaknili.
166 Gospod, upam v tvoje odrešenje,
izpolnjujem tvoje zapovedi.
167 Tvojih pričevanj se drži moja duša,
zelo jih ljubim.
168 Držim se tvojih ukazov in pričevanj,
kajti vsa moja pota so pred tabo.
169 Gospod, moje ječanje naj se približa tvojemu obličju,
po svoji besedi mi daj razumnost.
170 Moja prošnja naj pride pred tebe,
po svojem izreku me reši.
171 Moje ustnice naj izlivajo hvalnico,
kajti učiš me svojih zakonov.
172 Moj jezik naj opeva tvoj izrek,
kajti vse tvoje zapovedi so pravičnost.
173 Tvoja roka naj bo pripravljena, da mi pomaga,
kajti izbral sem tvoje ukaze.
174 Gospod, hrepenim po tvojem odrešenju,
tvoja postava je moja naslada.
175 Naj živi moja duša in te hvali,
tvoja sodba naj mi pomaga.
176 Zablodil sem kakor izgubljena ovca:
išči svojega služabnika,
kajti nisem pozabil tvojih zapovedi.
|
