|
Četrta knjiga
Psalm 90 (89)
Minljiv človek pred večnim Bogom
90
1 Molitev Božjega moža Mojzesa.
Gospod, ti si bil naše prebivališče  Prevodi pribežališče.
od roda do roda.
2 Preden so bile rojene gore
in si oblikoval zemljo in svet,
od vekov in na veke si ti Bog.
3 Ti vračaš človeka k prsti
in govoriš: »Vrnite se, človeški sinovi.«
4 Zakaj v tvojih očeh je tisoč let
kakor včerajšnji dan, ki je minil,
kakor nočna straža.
5 Ti jih razliješ, spanec bodo zjutraj, Hebr. nejasno.
kakor trava, ki poganja:
6 zjutraj vzcvete in poganja,
zvečer ovene in usahne.
7 Zares, zaradi tvoje jeze ginevamo,
zaradi tvoje srditosti smo zmedeni.
8 Naše krivde postavljaš predse,
našo skrivnost v luč svojega obličja.
9 Zakaj vsi naši dnevi minevajo v tvojem srdu,
svoja leta končujemo kakor vzdih.
10 Dni naših let je sedemdeset let,
če smo krepki, osemdeset let,
in njihova vihravost je muka in zlo, Gr. in njihov večji del je trud in nadloga.
hitro mine in mi odletimo.
11 Kdo pozna moč tvoje jeze,
kako se te je treba bati, tvojo besnost?
12 Tako nam daj spoznati štetje naših dni,
da pridemo do srčne modrosti.
13 Vrni se, Gospod! Doklej?
Bodi usmiljen do svojih služabnikov!
14 Zjutraj nas nasiti s svojo dobroto,
da bomo vriskali in se veselili vse svoje dni.
15 Razveseli nas kakor ob dneh, ko si nas tepel,
ob letih, ko smo videli nesrečo.
16 Naj se pokaže tvoje delo tvojim služabnikom,
tvoj sijaj nad njihovimi sinovi.
17 Milina Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami!
Delo naših rok utrdi nad nami,
delo naših rok, utrdi ga!
|
