Józuetova smrt in pokop
6 Ko je Józue odslovil ljudstvo, so Izraelovi sinovi odšli vsak v svojo dediščino, da bi prejeli deželo v last.
7 Ljudstvo je služilo Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so Józueta preživeli in še videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil v prid Izraelu.
8 Umrl pa je Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, star sto deset let.
9 Pokopali so ga na ozemlju njegove dediščine, v Timnát Heresu, na Efrájimskem pogorju, severno od gore Gáaš.
10 Tudi ves tisti rod se je pridružil svojim očetom. Za njim je nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda in tudi ne njegovih del, ki jih je storil v prid Izraelu.
Izraelova nezvestoba in kazen
11 Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, in služili Báalom.
12 Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so prebivali okoli njih, in jih molili. Tako so razjezili Gospoda.
13 Zapustili so Gospoda in služili Báalu in Astartam.
14 Tedaj se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oropali; in prodal jih je v roke njihovih sovražnikov okoli njih, in niso se mogli več ustavljati svojim sovražnikom.
15 Česar koli so se lotili, je bila vedno proti njim Gospodova roka, kakor jim je Gospod govoril in kakor jim je Gospod zaprisegel. Bili so v hudi stiski.
16 Gospod jim je tedaj obudil sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih zatiralcev.
17 Vendar tudi sodnikov niso poslušali, ampak so se vlačugali z drugimi bogovi in jih molili. Hitro so se obrnili s poti, po kateri so hodili njihovi očetje, ki so poslušali Gospodove zapovedi; oni pa niso tako delali.
18 Kadar koli jim je Gospod obudil sodnike, je bil Gospod s sodnikom in reševal jih je iz rok njihovih sovražnikov vse sodnikove dni. Kajti milo se je storilo Gospodu zaradi njihovega stokanja pred njihovimi zatiralci in napadalci.
19 Ko pa je sodnik umrl, so se vrnili na staro pot in delali huje od svojih očetov. Hodili so za drugimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svoje napačne poti.
20 Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in je rekel: »Ker je ta narod prekršil mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njegovim očetom, in ni poslušal mojega glasu,
21 tudi jaz ne bom več preganjal izpred njegovega obličja nobenega izmed narodov, ki jih je pustil Józue, ko je umrl.
22 Po njih hočem preizkusiti Izraela, ali se bodo držali Gospodove poti in hodili po njej, kakor so se je držali njihovi očetje, ali ne.«
23 Zato je Gospod pustil te narode, ne da bi jih takoj pregnal, in jih ni izročil Józuetu v roke.
3
1 To pa so narodi, ki jih je Gospod pustil, da bi po njih preizkusil Izraela v vsem, česar še niso poznali glede vojskovanja v Kánaanu.
2 To se je zgodilo, da bi si rodovi Izraelovih sinov pridobili znanje glede vojskovanja, ki ga prej še niso poznali:
3 pet filistejskih vladarjev, vsi Kánaanci, Sidónci in Hivéjci, ki so prebivali na libanonskem pogorju, od gore Báal Hermon do Lebó Hamáta.
4 Po teh naj bi preizkusil Izraela in spoznal, ali bodo poslušali Gospodove zapovedi, ki jih je po Mojzesu zapovedal njihovim očetom.
5 Tako so Izraelovi sinovi prebivali sredi Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev.
6 Jemali so njihove hčere za žene, dajali svoje hčere njihovim sinovom ter služili njihovim bogovom.
|