|
Debóra in Barák
4
1 Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, Ehúd pa je umrl.
2 Gospod jih je zato dal v roke kánaanskega kralja Jabína, ki je kraljeval v Hacórju. Poveljnik njegove vojske je bil Siserá, ki je bival v Haróšet Gojímu.
3 In Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu, kajti devetsto železnih vozov je imel in dvajset let je hudo stiskal Izraelove sinove.
4 V tistem času je Izraelu sodila Debóra, Lapidótova žena, žena prerokinja.
5 Prebivala je pod Debórino palmo med Ramo in Betelom, na Efrájimskem pogorju, in Izraelovi sinovi so prihajali k njej na razsodbo.
6 Poslala je in poklicala Abinóamovega sina Baráka iz Kedeša v Neftáliju in mu rekla: »Mar ti ni Gospod, Izraelov Bog, ukazal, da se odpravi na goro Tabor in vzemi s seboj deset tisoč mož izmed Neftálijevih in Zábulonovih sinov?
7 Pritegnila bom namreč k tebi, k potoku Kišónu, Siserája, poveljnika Jabínove vojske, njegove bojne vozove ter njegovo vojsko, in jih izročila v tvoje roke.«
8 Barák ji je rekel: »Če greš z menoj, pojdem; če pa ne greš z menoj, ne pojdem.«
9 Rekla je: »Da, s teboj grem. Vendar slava na poti, ki jo nastopaš, ne bo tvoja. Gospod bo Siserája izročil v ženske roke.« Tedaj je Debóra vstala in šla z Barákom v Kedeš.
10 Barák je v Kedeš poklical Zábulona in Neftálija in deset tisoč mož je prišlo k njegovim nogam. Tudi Debóra je šla z njim.
11 Kenéjec Heber pa se je ločil od Kajina, enega izmed sinov Mojzesovega tasta Hobába, in si postavil šotor pri hrastu v Caananímu, blizu Kedeša.
12 Siseráju so sporočili, da je Abinóamov sin Barák šel na goro Tabor.
13 Siserá je tedaj zbral vse svoje vozove, devetsto železnih voz, in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, od Haróšet Gojíma pa do potoka Kišóna.
14 In Debóra je rekla Baráku: »Vstani, kajti to je dan, ko ti Gospod daje Siserája v roke. Ali ne gre Gospod sam pred teboj?« Tedaj se je Barák spustil z gore Tabor in za njim deset tisoč mož.
15 In Gospod je pokončal Siserája, vse njegove bojne vozove in ves tabor pred Barákom z ostrim mečem. Siserá pa je stopil z voza in peš pobegnil.
16 Barák je zasledoval vozove in tabor do Haróšet Gojíma, dokler ni vsa Siserájeva vojska padla pod ostrim mečem in ni nobeden preostal.
17 Siserá je peš pribežal do šotora Jaéle, žene Kenéjca Heberja. Med Jabínom, kraljem v Hacórju, in hišo Kenéjca Heberja je bil namreč mir.
18 Jaéla je prišla Siseráju naproti in mu rekla: »Stopi noter, moj gospod! Stopi k meni, nikar se ne boj!« Vstopil je k njej v šotor in pokrila ga je z odejo.
19 Rekel ji je: »Prosim te, daj mi piti malo vode, kajti žejen sem.« Odprla je meh z mlekom, mu dala piti in ga spet pokrila.
20 Rekel ji je še: »Postavi se k vhodu v šotor! Če kdo pride in te povpraša ter reče: ›Ali je kdo tukaj?‹, mu reci: ›Nihče.‹«
21 Potem je Heberjeva žena Jaéla pograbila šotorski klin, vzela kladivo v svojo roko, se mu tiho približala in zabila klin v njegova senca tako, da se je zarinil v zemljo. V trdnem spanju se je stresel in umrl.
22 In glej, ko je Barák še zasledoval Siserája, mu je Jaéla prišla naproti ter mu rekla: »Pridi in pokažem ti moža, ki ga iščeš!« Vstopil je k njej in glej, Siserá je ležal mrtev s klinom v svojih sencih.
23 Tako je tisti dan Bog ponižal kánaanskega kralja Jabína pred Izraelovimi sinovi.
24 In roka Izraelovih sinov je vse bolj pritiskala na kánaanskega kralja Jabína, dokler niso popolnoma uničili kánaanskega kralja Jabína.
Debórina pesem
5
1 Tisti dan sta zapela Debóra in Abinóamov sin Barák ter rekla:
2 Knezi so bili vodje v Izraelu,  Ali Ko si v Izraelu razpletajo lase, tj. ko se popolnoma posvetijo Bogu.
ljudstvo jim je voljno sledilo:
slavite Gospoda!
3 Poslušajte kralji, prisluhnite veljaki,
Gospodu hočem zapeti,
prepevati Gospodu, Izraelovemu Bogu.
4 Gospod, ko si šel iz Seírja,
prihajal z edómske poljane,
se je zemlja tresla,
nebo je močno rosilo,
iz oblakov je lilo med gromom.
5 Gore so trepetale Tako gr., sir., aram.; hebr. so rosile. pred Gospodom,
Gospodom s Sinaja, Izraelovim Bogom.
6 V dnevih Anátovega sina Šamgárja,
v dnevih Jaéle so ceste samevale;
in ti, ki so hodili po stezah,
so stopali po stranskih poteh.
7 Izumrli so veljaki v Izraelu, izumrli,
dokler nisem vstala jaz, Debóra,
se vzdignila jaz, mati v Izraelu.
8 Hlastali so za tujimi bogovi,
kakor po ječmenovih hlebih;
ščita in kopja pa ni bilo videti,
med štirideset tisoči v Izraelu.
9 Moje srce je z izraelskimi knezi;
o, prostovoljci med ljudstvom,
slavite Gospoda!
10 Vi, ki jezdite na belih oslicah,
vi, ki sedite na sodniških stolih,
vi, ki hodite po poti: vriskajte!
11 Močneje od glasu pastirjev pri napajališčih
naj se opeva Gospodova zmaga;
zmaga njegovih veljakov v Izraelu.
Tedaj je Gospodovo ljudstvo šlo dol k vratom.
12 Prebudi, prebudi se, Debóra,
prebudi, prebudi se, pesem zapoj!
Vstani, Barák, pripelji svoje ujetnike,
sin Abinóamov!
13 Stopi zdaj dol, preostanek plemenitih,
Gospodovo ljudstvo, pridi k meni z junaki!
14 Za menoj Efrájim, njih korenina je v Amáleku,
tvoji potomci, Benjamin, s tvojim ljudstvom. Teodotion Efrájimovi knezi so v dolini, / Benjamin, njegov brat, je med njimi.
Od mene, Mahír, so prišli voditelji,
in iz Zábulona ti, ki držijo žezlo.
15 Isahárjevi vojvode so z Debóro,
saj je bil Isahár zvest Baráku
in se je v dolini podvrgel njegovim korakom.
Med Rubenovimi plemeni
so dolgi posveti.
16 Zakaj se mudiš pri ovčjih stajah
in poslušaš čred beketanje?
Med Rubenovimi plemeni
so dolgi posveti.
17 Gileád onkraj Jordana počiva,
in Dan, čemu domuje na ladjah?
Aser sedi ob morskem obrežju
in počiva ob njegovih zalivih.
18 Zábulon je ljudstvo, ki izpostavlja svoje življenje smrti,
in tudi Neftáli, na vrhovih poljane.
19 Kralji so prišli in se bojevali.
Tedaj so se vojskovali kánaanski kralji,
pri Taanáhu, ob vodah megídskih,
vendar srebra v plen niso dobili.
20 Z neba dol so se vojskovale zvezde,
s svojih tirov so se bojevale proti Siseráju.
21 Potok Kišón jih je odplavljal,
potok starodavnih dni, potok Kišón.
Pogumno nastopi, moja duša!
22 Tedaj so peketala konjev kopita,
in urno so dirjali njihovi vranci.
23 »Prekolnite Meróz,« pravi Gospodov angel,
»prekolnite, prekolnite njegove prebivalce,
ker niso prišli na pomoč Gospodu,
na pomoč Gospodu z junaki.«
24 Blagoslovljena med ženami bodi Jaéla,
žena Kenéjca Heberja,
med ženami v šotoru bodi blagrovana.
25 Vode jo je prosil, dala mu je mleka,
v dragoceni posodi mu je prinesla smetane.
26 S svojo levico je segla po klinu,
z desnico po kovaškem kladivu.
Udarila je Siserája,
mu glavo razbila,
strla in prebodla njegova senca.
27 Ob njenih nogah je omahnil,
padel in obležal,
ob njenih nogah je omahnil in padel;
kjer je omahnil, je mrtev obležal.
28 Z okna doli gleda
in skoz omrežje toži Gr. vohuni. Siserájeva mati:
»Zakaj se obotavlja in ne pride njegov voz,
zakaj kasni topot njegovih bojnih vpreg?«
29 Najmodrejša njenih kneginj ji odgovarja,
pa tudi sebi odgovarja in pravi:
30 »Glej, skupaj zbrani si delijo plen!
Eno ali dve dekleti na glavo junaka;
plen: pisana oblačila za Siserája,
plen: pisana oblačila in ruta,
pisana obleka in dve ruti
na moj vrat kot plen.«
31 Tako se naj pogubijo vsi tvoji sovražniki, o Gospod,
kateri pa te ljubijo, naj bodo kakor sonce, ko vzhaja v svoji moči.
Nato je dežela štirideset let uživala mir.
|
