|
4 Odšli so in zaprli vrata spalnice. Tobija je vstal z ležišča in rekel Sari: »Vstani, sestra, moliva in prosiva našega Gospoda, da nama izkaže usmiljenje in rešitev.«
5 Vstal je in začel moliti in prositi, da bi jima prišla rešitev. Začel je govoriti:
»Slavljen si, Bog naših očetov,
in slavljeno bodi tvoje ime v vseh prihodnjih rodovih!
Naj te slavijo nebesa in vse tvoje stvarstvo na veke!
6 Ti si ustvaril Adama
in ustvaril si mu pomočnico in oporo, njegovo ženo Evo;
iz njiju je vzklilo seme ljudi.
Ti si rekel: ›Ni dobro človeku samemu,
naredimo mu pomočnico, ki mu bo podobna.‹
7 In zdaj si vzamem svojo sestro,
ne zaradi nečistovanja,
ampak iz resnice.
Izkaži usmiljenje meni in njej,
daj, da skupaj doseževa starost.«
8 Nato sta drug drugemu rekla: »Amen!« »Amen!«
9 In skupaj sta zaspala v noč.
|
Dobrodelna akcija »Recesija« - pomagajte!