O izgubljenih
15
1 Okrog Jezusa so se pogosto gnetli davčni izterjevalci in drugi ljudje, ki se niso držali Božjih zakonov. Hoteli so ga poslušati.
2 »Tale sprejema vse izmečke,« so se pritoževali farizeji in pravni izvedenci, »in se celo druži z njimi pri jedi.«
3 Jezus jim je odgovoril z zgodbo:
4 »Recimo, da ima kdo sto ovc in se ena zgubi. Kaj bo storil? Devetindevetdeset jih bo pustil samih in šel iskat tisto, ki se je izgubila.
5 Ko jo bo našel, si jo bo od navdušenja posadil na rame.
6 Doma bo potem sklical prijatelje in sosede. ›Dajmo, praznujmo,‹ jim bo rekel, ›našel sem izgubljeno ovco!‹
7 Podobno je v nebesih,« je rekel Jezus. »Kakšno veselje je nad vsakim grešnikom, ki spremeni svoje življenje! Večje kot nad devetindevetdesetimi drugimi, ki tega ne potrebujejo.
8 Ali pa si predstavljajte žensko, ki ima deset srebrnih kovancev in enega izgubi. Kaj bo storila? Prižgala bo svetilko, pometla hišo in natančno preiskala vse, dokler ga končno ne najde.
9 Potem bo poklicala prijateljice in sosede. ›Pridite, našla sem izgubljeni kovanec,‹ bo rekla, ›to moramo proslaviti.‹
10 Zares,« je poudaril Jezus, »tako tudi angeli v nebesih proslavljajo zaradi vsakega grešnika, ki spremeni življenje.«
11 Jezus je nadaljeval s tole zgodbo:
»Oče je imel dva sina.
12 Nekega dne je k njemu prišel mlajši in mu rekel:
›Daj mi kar zdajle mojo dediščino, delež tvojega premoženja, ki bi mi pripadel.‹
In oče je razdelil dediščino ter dal mlajšemu sinu njegov del.
13 Ta je kmalu zatem prodal vse in odpotoval v daljno deželo. Z razsipnim življenjem je zapravil premoženje.
14 Ko je vse porabil, je v tisti deželi nastala lakota in znašel se je v hudi stiski.
15 Šel se je udinjat nekemu tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal past prašiče.
16 Prišel je tako daleč, da se je hotel najesti rožičev, namenjenih prašičem, vendar mu jih nihče ni dal.
17 Tedaj je šel vase.
›Moj oče ima najete delavce,‹ je razmišljal, ›ki imajo hrane v izobilju, jaz pa tukaj umiram od lakote.
18 Vrnil se bom k očetu in mu rekel takole: Oče, narobe sem ravnal. Užalil sem Boga in prizadel tebe.
19 Ne morem reči, da sem še tvoj sin. Vendar prosim, zaposli me kot svojega delavca.‹
20 Tako se je odpravil domov. Oče ga je zagledal že iz daljave. Zelo se mu je zasmilil. Pritekel mu je naproti, se mu vrgel okrog vratu in ga poljubil.
21 Sin pa je začel:
›Oče, narobe sem ravnal. Užalil sem Boga in prizadel tebe. Ne morem reči, da sem še tvoj sin.‹
22 Oče ga je prekinil.
›Hitro,‹ je naročil svojim služabnikom, ›brž prinesite obleko, tisto najboljšo, in ga oblecite. Dajte mu prstan in obujte mu sandale.
23 Potem zakoljite naše najboljše tele, ker bomo proslavljali.
24 Moj sin je bil mrtev in zdaj živi! Našel se je on, ki sem ga izgubil.‹
In slavje se je začelo.
25 Medtem je očetov starejši sin delal na polju. Ko se je vračal domov, so mu naproti prišli zvoki glasbe in plesa.
26 Poklical je enega od služabnikov, da bi zvedel, kaj se dogaja.
27 Ta mu je rekel:
›Vrnil se je vaš brat! In oče je dal zaklati najlepše tele, ker ga je dobil nazaj živega in zdravega.‹
28 Starejši sin se je razjezil in sploh ni hotel stopiti v hišo. Zato je oče prišel ven in ga prepričeval, naj pride.
29 ›Toliko let že delam zate kakor hlapec,‹ ga je zavrnil sin, ›in vedno sem se držal vsega, kar si rekel, pa mi nikoli nisi dal niti kozlička, da bi lahko priredil zabavo za svoje prijatelje.
30 Zdaj pa se je vrnil tale tvoj sin, ki je z ženskami pognal tvoje premoženje, in ti zanj zakolješ najlepše tele!‹
31 ›Sin moj, poslušaj,‹ mu je odvrnil oče. ›Ti si vedno z mano. Vse, kar imam, je tvoje.
32 Zdajle pa se je gotovo treba veseliti in proslavljati. Našel se je tvoj izgubljeni brat. Bil je mrtev, in zdaj živi!‹«
Napotki
16
1 Jezus je spregovoril svojim učencem:
»Neki bogataš je imel upravitelja, ki so ga zatožili, da mu zapravlja premoženje.
2 Dal ga je poklicati predse.
›Kaj se to pravi?‹ mu je rekel. ›Odpuščen si. Napravi obračun svojega dela.‹
3 Ta je odšel in razmišljal sam pri sebi: ›Moj gospodar me meče iz službe. Kaj naj storim? Nesposoben sem za težaško delo, prosjačiti pa me je sram.
4 Že vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje radi sprejeli k sebi domov, ko bom odpuščen.‹
5 Enega za drugim je poklical vse, ki so gospodarju kaj dolgovali.
›Koliko dolgujete?‹ je vprašal prvega.
6 ›Štirideset hektolitrov olja.‹
›Tukaj je vaša zadolžnica, usedite se in hitro napišite: dvajset,‹ je rekel upravitelj.
7 ›In koliko dolgujete vi?‹ je nato vprašal drugega.
›Štirideset ton žita.‹
›Tukajle je zadolžnica. Napišiva: dvaintrideset,‹ je rekel upravitelj.«
8 In Jezus je pohvalil pametno ravnanje tega goljufa:
»Poglejte, kako se posvetni ljudje med sabo bolje znajdejo od vernih.
9 Vam, mojim učencem, bi rad dopovedal tole: denar je zlo, vendar si z njim lahko pridobite prijatelje. Tako ravnajte in ko bo denar propadel, boste sprejeti v večno domovanje.
10 Če ste zanesljivi v ravnanju z malenkostmi, ste gotovo zanesljivi tudi v večjih stvareh. Enako je z nezanesljivostjo.
11 Če se na vas ne da zanesti glede umazanega denarja, vam nihče ne bo zaupal pravega bogastva.
12 In če s tujimi stvarmi ravnate neodgovorno, zakaj naj bi sploh dobili kaj, kar bo vaše?
13 Suženj ne more zvesto služiti dvema gospodarjema hkrati. V takem primeru enega prezira, drugega pa ceni, ali pa se posveča prvemu in zavrača drugega. Ne morete biti predani Bogu in hkrati denarju.«
14 Vse to so poslušali farizeji. Mahnjeni na denar, kot so bili, so se mu prizanesljivo posmihali.
15 Jezus se je odzval:
»Vi, farizeji, pred ljudmi vedno nastopate kot zvesti Božji služabniki. Vendar Bog vidi, kakšni ste v resnici. In kar ljudje tako poveličujejo, se njemu gnusi.
16 Obdobje Mojzesovega zakonika in prerokov se je zaključilo z nastopom Janeza Krščevalca. Tedaj se je začela razglašati vesela novica o Božji vladavini, vi vsi pa jo hočete na silo zaustaviti.
17 Vendar je res, da bi lažje propadlo vse vesolje, kakor da bi najmanjša črkica v zakoniku izgubila svojo veljavo.
18 K Božji zvestobi spada tudi to: če se kdo loči od svoje žene in se poroči z drugo, je kriv prešuštva. Enako tudi tisti, ki se poroči z ločeno žensko.
19 Poslušajte tole:
Bil je neki bogataš, ki se je oblačil kraljevsko in vsak dan prirejal sijajne pojedine.
20 Pred vhod njegove hiše so vrgli nekega berača Lazarja. Vse telo je imel pokrito z izpuščaji.
21 Hrepenel je po vsaj kakšnem ostanku z bogataševe mize. Namesto tega je moral trpeti potepuške pse, ki so neprestano prihajali lizat njegove izpuščaje.
22 Potem je Lazar umrl. Angeli so ga odnesli v naročje očaka Abrahama. Umrl je tudi bogataš in bil pokopan.
23 V svetu mrtvih so ga pričakale strašanske muke. Ozrl se je navzgor in od daleč zagledal Abrahama. V njegovem naročju je počival Lazar.
24 ›Oče Abraham,‹ je zaklical, ›usmili se me! Obupno se mučim v teh plamenih, prosim, pošlji Lazarja, naj pomoči samo konec svojega prsta v vodo in mi vsaj malo ohladi jezik.‹
25 ›Otrok moj,‹ je odvrnil Abraham, ›pomisli, da si v življenju dobil vse dobrote, Lazar pa samo trpljenje. Zato je zdaj Lazar potolažen, tebi pa je hudo.
26 Poleg tega med nami zeva gromozansko brezno. Nihče ne more od nas k vam ali od vas k nam.‹
27 ›Oče,‹ je nadaljeval bogataš, ›potem pa te prosim, da ga vsaj pošlješ k moji družini.
28 Imam pet bratov, naj jim pove, kako je tukaj, da ne bodo tudi oni končali v teh groznih mukah.‹
29 ›Saj imajo Mojzesove in preroške knjige,‹ mu je odvrnil Abraham, ›njim naj prisluhnejo.‹
30 ›Ne, oče Abraham. Če bo k njim prišel kdo od mrtvih, bodo spremenili svoje življenje,‹ je vztrajal bogataš.
31 ›Če ne poslušajo ne Mojzesa ne prerokov,‹ je odvrnil Abraham, ›jih tudi nekdo, ki se je vrnil od mrtvih, ne bo prepričal.‹«
17
1 Jezus je spregovoril svojim učencem:
»Dogajajo se stvari, ki ljudi zapletejo v greh. Temu se ni mogoče izogniti. Ampak o groza, kako hudo bodo končali tisti, ki jih povzročajo!
2 Naj vas rajši vržejo v morje s skalo na vratu, kot da bi zapletli v greh kakšnega od mojih majhnih, slabotnih učencev.
3 Pazite nase!
Če tvoj prijatelj dela, kar ni prav, ga resno opozori. In če se spremeni, mu oprosti.
4 Oprosti mu, tudi če se je tisti dan do tebe že sedemkrat vedel narobe in se ti že sedmič opravičuje.«
5 Jezusovi odposlanci so tedaj zaprosili:
»Gospod, se da vse to podpreti s kakšnim dokazom?«
6 »Dovolj bi bilo že,« jim je odvrnil, »če bi bilo vaše zaupanje kakor drobceno gorčično seme. Tejle murvi bi lahko rekli: ›Izruvaj se in se presadi v morje,‹ in bi vas ubogala.
7 Recimo, da imate sužnja, ki vam orje in pase. Ko se vrne domov s polja, mu menda ne boste rekli: ›Zdaj pa hitro za mizo.‹
8 Ne, rekli boste: ›Pripravi mi večerjo, obleci se in postrezi, da se najem in napijem. Ti boš jedel potem.‹
9 Ali mu boste hvaležni, ker je izpolnil svojo nalogo?
10 Tako je tudi z vami. Ko opravite vse, kar vam je naročil Bog, si recite: ›Navadni sužnji smo. Samo delamo to, kar je treba.‹«
11 Jezus je nadaljeval svojo pot proti Jeruzalemu. Potoval je med Samarijo in Galilejo.
12 Blizu neke vasi mu je prišlo naproti deset gobavcev.
13 »Gospod učitelj, Jezus,« so mu klicali od daleč, »prosimo, usmilite se nas!«
14 Ko jih je zagledal, jim je rekel:
»Pojdite se pokazat duhovnikom.«
Odšli so in med potjo ozdraveli.
15 Eden izmed njih se je vrnil k Jezusu in na ves glas poveličeval Boga, ker je videl, da je ozdravel.
16 Vrgel se je na tla pred njegove noge in se mu zahvaljeval. Ta človek je bil Samarijan.
17 »Ali jih ni bilo ozdravljenih deset?« je rekel Jezus. »Kje so ostali?
18 Se je prišel zahvalit Bogu samo tale tujec?
19 Vstani, v redu je,« mu je rekel, »rešilo te je tvoje zaupanje.«
20 Farizeji so pritiskali na Jezusa z vprašanji, kdaj bo nastopila Božja vladavina.
»Božja vladavina,« je odgovoril, »prihaja neopazno.
21 Nihče ne more reči, da je tukaj ali tam. Poslušajte me vendar: med vami je.«
22 Svojim učencem pa je povedal:
»Zgodilo se bo, da si boste silno želeli vsaj za trenutek spet videti Sina človekovega, pa ga ne boste.
23 Ljudje vam bodo pravili: ›Tamle je,‹ ›Tukajle je,‹ in podobno. Ne poslušajte jih, ne hodite tja.
24 Sin človekov bo prišel kakor strela, ki se zabliska in razsvetli vse nebo.
25 Prej pa mu je usojeno, da ga bo ta družba zavrgla in bo pretrpel hude reči.
26 Njegov prihod bo tako presenetljiv kakor dogodki v časih očaka Noeta.
27 Ljudje so mirno jedli in pili in se poročali. V trenutku, ko je Noe stopil v ladjo, pa je prišla katastrofalna poplava, v kateri so vsi pomrli.
28 Podobno se je zgodilo tudi v Lotovih časih. Ljudje so jedli in pili, nakupovali in prodajali, sadili in gradili.
29 Takoj ko je Lot zapustil grešno Sódomo, pa sta se z neba ulila ogenj in žveplo in vse pokončala.
30 Tako bo torej na dan, ko se bo pojavil Sin človekov.
31 Če bo takrat kdo na strehi, naj ne hodi več v hišo po svoje stvari. In kdor bo na polju, naj se ne obrača nazaj.
32 Spomnite se, kako je končala Lotova žena. Ozrla se je nazaj in se spremenila v steber soli.
33 Če vam bo šlo le za to, da ohranite sebe in poskrbite zase, se boste uničili. Če pa se žrtvujete, bo to začetek novega življenja.
34 Poslušajte, kako bo takrat. Ponoči bosta dva spala na isti postelji. Enega bo Bog sprejel, drugega zavrgel.
35 Dve ženski bosta skupaj mleli. Bog bo sprejel eno od njiju, drugo pa zavrgel.«
37 Tedaj so ga učenci vprašali:
»Kje, Gospod? Kje se bo to zgodilo?«
»To bo tako očitno, kakor jata jastrebov pokaže, kje je mrhovina,« se je glasil njegov odgovor.
18
1 Jezus je hotel svojim učencem pokazati, kako je treba moliti ob vsaki priložnosti in pogumno vztrajati do konca. Povedal jim je naslednjo zgodbo.
2 »V nekem mestu je živel sodnik. Boga ni spoštoval in za ljudi mu je bilo vseeno.
3 Neka vdova iz tistega mesta pa je kar naprej prihajala k njemu:
›Rešite moj primer,‹ ga je prosila, ›da bom imela mir pred človekom, ki me toži.‹
4 Nekaj časa ni storil ničesar. Potem pa si je rekel: ›Boga sicer ne spoštujem in za ljudi mi je prav vseeno.
5 Tale vdova pa je že hudo nadležna. Rešil bom njen primer, da me s svojim prosjačenjem ne bo dotolkla.‹
6 Poslušajte,« je nadaljeval Jezus, »tega pokvarjenega sodnika
7 in potem pomislite na Boga. Kaj menite, bo zaščitil svoje ljubljene izbrance, ki nenehno vpijejo na pomoč? Bo mogoče zavlačeval?
8 Verjemite mi, takoj jim bo pomagal! Sprašujem pa vas, ali bo Sin človekov ob svojem prihodu sploh lahko naletel na koga, ki bi tako zaupal v Boga.«
9 Nekateri od prisotnih so se zelo zanašali nase. Mislili so, da so v pravem odnosu z Bogom, na druge pa so gledali zviška. Jezus jim je naslikal tale primer.
10 »Neki farizej in neki davčni izterjevalec sta hkrati prišla v tempelj, da bi molila.
11 Farizej se je postavil naprej in takole molil o sebi:
›Hvala ti, Bog, ker nisem kakor ostali. Nisem goljuf, zločinec, ženskar ali pa kot tale davkar.
12 Dvakrat na teden se postim in od vsega plačujem desetino.‹
13 Izterjevalec pa je stal daleč zadaj. Gledal je v tla in se skrušeno tolkel po prsih.
›O Bog, kakšen grešnik sem,‹ je govoril, ›odvzemi mojo krivdo.‹
14 Zagotavljam vam,« je nadaljeval Jezus, »ne farizej, temveč davkar je odšel domov v pravem odnosu z Bogom. Tako je: če se siliš gor, boš pristal na dnu, če pa se držiš pri tleh, boš povzdignjen v višave.«
15 Ljudje so k Jezusu pripeljali tudi majhne otroke, da bi jih blagoslovil s svojim dotikom. Učenci so jih opozarjali, da to ne gre,
16 Jezus pa jih je povabil k sebi.
»Otroci naj kar pridejo k meni,« je dejal. »Ne zavračajte jih, saj je Božja vladavina namenjena prav takšnim.
17 Zares: če k Božji vladavini ne pristopiš kakor otrok, je sploh ne boš deležen!«
18 Neki judovski voditelj je vprašal Jezusa:
»Spoštovani, dobri učitelj! Kako naj ravnam, da mi bo Bog podelil večno življenje?«
19 »Zakaj mi pravite ›Dobri‹?« je odvrnil Jezus. »Samo eden je zares dober – Bog!
20 Sicer pa veste, kakšni predpisi so v Božjem zakoniku:
›Bodi zvest v zakonu,
ne ubijaj,
ne kradi,
ne laži,
spoštuj starše.‹«
21 »Vsega tega se držim že od otroških let,« je dejal mož.
22 »Torej preostane samo še nekaj,« mu je odgovoril Jezus. »Vse, kar imate, prodajte in razdelite med reveže. Tako bo vaš zaklad v nebesih. Potem pridite in se pridružite mojim učencem.«
23 Odličnika so te besede hudo potrle, ker je bil zelo bogat.
24 Jezus je videl njegovo prizadetost in rekel:
»O kako težko premožni ljudje sprejemajo Božjo vladavino.
25 Lažje bi se velika kamela prerinila skozi drobceno šivankino uho!«
26 Nekateri od prisotnih so na to dejali:
»Če je tako – se potem sploh lahko kdo reši?«
27 »Bog uresničuje, kar je za ljudi nemogoče,« je odvrnil Jezus.
28 Nato se je oglasil Peter:
»Mi pa smo res zapustili vse in se vam pridružili.«
29 »Vsakemu,« je odvrnil Jezus, »ki je zaradi Božje vladavine zapustil hišo ali družino, zagotavljam,
30 da bo zdaj, še v tem času, prejel neizmerno več, kakor je imel, v času, ki prihaja, pa večno življenje.«
31 Jezus je vzel na stran dvanajsterico in jim spregovoril:
»Bližamo se Jeruzalemu. Zdaj se bo zgodilo vse, kar so o Sinu človekovem v svojih knjigah napovedali preroki.
32 Padel bo v roke poganov. Ti se bodo norčevali iz njega, se znesli nad njim in ga popljuvali.
33 Prebičali ga bodo in končno umorili. Čez tri dni pa bo oživel.«
34 Odposlanci niso razumeli ničesar, kakor bi jim kdo zakril oči. Niti sanjalo se jim ni, o čem govori Jezus.
35 Nadaljevali so pot. Malo pred mestom Jeriha je ob poti sedel slep berač in prosil miloščino.
36 Ko je slišal, da gre mimo cel sprevod, je povprašal, kaj se dogaja.
37 Povedali so mu, da prihaja Jezus iz Nazareta.
38 »Jezus, Davidov naslednik,« je takoj zakričal slepi, »usmilite se me!«
39 Ljudje pred Jezusom so ga jezno opozarjali, naj vendar utihne. On pa je samo še bolj vpil:
»Davidov naslednik, usmilite se me!«
40 Jezus je obstal. Naročil je, naj pripeljejo berača.
41 »Kako naj ti pomagam?« ga je vprašal Jezus.
»Gospod, rad bi videl,« je odgovoril slepi.
42 »Spreglej!« je rekel Jezus. »Ozdravilo te je tvoje zaupanje.«
43 Mož je v tistem hipu spregledal in se takoj pridružil učencem, ki so šli z Jezusom. Navdušeno je poveličeval Boga in prav tako tudi vsi, ki so to videli.
|