|
Skrinjo postavijo v šotor
16
1 Prinesli so torej Božjo skrinjo in jo postavili sredi šotora, ki ga je David razpel zanjo. Nato so darovali pred Bogom žgalne in mirovne daritve.
2 Ko je David dokončal darovanje žgalnih in mirovnih daritev, je blagoslovil ljudstvo v Gospodovem imenu.
3 Nato je razdelil vsem Izraelcem, možem in ženam, vsakemu hleb kruha, kos mesa  Hebr. nejasno. in kolač iz suhega grozdja.
4 Potem je postavil nekaj levitov za službo pri Gospodovi skrinji, da so Gospoda, Izraelovega Boga, hvalili, se mu zahvaljevali in ga slavili,
5 in sicer Asáfa kot načelnika in Zeharjája kot drugega za njim, Jeiéla, Šemiramóta, Jehiéla, Matitjája, Eliába, Benajája, Obéd Edóma in Jeiéla z glasbili, s harfami in citrami; Asáf je igral na cimbale,
6 duhovnika Benajá in Jahaziél pa sta stalno trobila na trobento pred Božjo skrinjo zaveze.
Davidova hvalnica
( Ps 96,2–13; 105,1–15; 106,1.47–48)
7 Takrat, tisti dan, je David prvič izročil Asáfu in njegovim bratom tole hvalnico Gospodu:
8 Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime,
dajte spoznati med ljudstvi njegova dela.
9 Pojte mu, igrajte mu,
premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih.
10 Ponašajte se z njegovim svetim imenom,
naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda!
11 Iščite Gospoda in njegovo moč,
vedno iščite njegovo obličje.
12 Spominjajte se čudovitih del, ki jih je storil,
njegovih znamenj in sodb njegovih ust,
13 zarod njegovega služabnika Izraela,
Jakobovi sinovi, njegovi izvoljenci.
14 On je Gospod, naš Bog,
po vsej zemlji so njegove sodbe.
15 Na veke se spominjajte njegove zaveze,
besede, ki jo je zapovedal tisoč rodovom,
16 ki jo je sklenil z Abrahamom,
prisege, ki jo je dal Izaku.
17 Za Jakoba jo je postavil kot trden zakon,
za Izraela kot večno zavezo,
18 ko je dejal: »Tebi bom dal kánaansko deželo,
delež vaše dediščine.«
19 Ko vas je bilo malo po številu,
le peščica in tujci v njej,
20 ko so potovali od naroda do naroda,
od kraljestva do drugega ljudstva,
21 nikomur ni pustil, da bi jih stiskal,
zaradi njih je grajal kralje:
22 »Ne dotikajte se mojih maziljencev,
mojim prerokom ne delajte nič hudega!«
23 Pojte Gospodu, vsa zemlja,
oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje!
24 Pripovedujte med narodi o njegovi slavi,
med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih!
25 Zakaj Gospod je velik in zelo hvaljen,
strašen je nad vsemi bogovi.
26 Zakaj vsi bogovi ljudstev so ničevnosti,
Gospod pa je naredil nebesa.
27 Veličastvo in sijaj sta pred njim,
moč in veselje sta v njegovem bivališču.
28 Priznajte Gospodu, družine ljudstev,
priznajte Gospodu slavo in moč,
29 priznajte Gospodu slavo njegovega imena,
prinesite jedilno daritev in stopite predenj!
Padite na kolena pred Gospodom v svetem okrasju, Db. ob blesku svetosti/svetišča.
30 trepetaj pred njim, vsa zemlja!
Zares, trden je svet, ne bo omahnil.
31 Naj se veselijo nebesa, zemlja naj se raduje.
Naj govorijo med narodi: »Gospod kraljuje.«
32 Naj buči morje in kar ga napolnjuje,
naj se raduje polje in vse, kar je na njem.
33 Tedaj naj vriska drevje v gozdu
pred Gospodom, ker prihaja sodit zemljo.
34 Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota.
35 Recite:
»Reši nas, Bog naše rešitve!
Zberi nas in reši izmed narodov,
da se bomo zahvaljevali tvojemu svetemu imenu,
da se bomo ponašali s tvojo hvalo.
36 Slavljen bodi, Gospod, Izraelov Bog,
od vekov do vekov!«
Tedaj je vse ljudstvo reklo: »Amen« in »Slava Gospodu!«
Začetek rednega bogočastja
37 Tam pred skrinjo Gospodove zaveze je pustil Asáfa in njegove brate, da bi ves čas, kot bo narekoval sleherni dan, opravljali službo pred skrinjo.
38 Pa še Obéd Edóma in oseminšestdeset njegovih Tako prevodi; hebr. njihovih. bratov, Obéd Edóma, Jedutúnovega sina, in Hosája kot vratarja.
39 Duhovnika Cadóka in njegove brate duhovnike je poslal pred Gospodovo prebivališče na višini, ki je bila v Gibeónu,
40 da bi ves čas, zjutraj in zvečer, darovali Gospodu žgalne daritve na žgalnem oltarju, v skladu z vsem, kar je pisano v Gospodovi postavi, ki jo je zapovedal Izraelu.
41 Pri njih sta bila Hemán in Jedutún in drugi, ki so bili izbrani in poimensko določeni, da »hvalijo Gospoda, ker na veke traja njegova dobrota«.
42 Hemán in Jedutún sta imela pri sebi trobente in cimbale za godce ter glasbila za nabožne pesmi. Db. pesmi Boga, Božje pesmi. Jedutúnovi sinovi pa so bili določeni za vrata.
43 Potem je vse ljudstvo odšlo, vsak na svoj dom. Tudi David se je vrnil, da bi blagoslovil svojo hišo. Tj. družino.
|
