1 Samuelova beseda je šla po vsem Izraelu.

Izrael je šel v boj proti Filistejcem. Utaborili so se pred Eben Ezerjem, Filistejci pa so taborili pri Aféku. 2 Filistejci so se razvrstili proti Izraelu, in ko se je boj razširil, je bil Izrael poražen pred Filistejci. Ti so pobili okrog štiri tisoč mož v bojni vrsti na polju. 3 Ko je ljudstvo prišlo v tabor, so rekli Izraelovi starešine: »Zakaj neki nas je Gospod danes porazil pred Filistejci? Vzemimo si iz Šila skrinjo Gospodove zaveze, da pride med nas in nas reši iz pesti naših sovražnikov!« 4 Poslali so v Šilo in prinesli od tam skrinjo zaveze Gospoda nad vojskami, ki prestoluje na kerubih. Tam sta bila pri skrinji Božje zaveze dva Élijeva sinova, Hofní in Pinhás.

5 Ko je skrinja Gospodove zaveze prišla v tabor, je ves Izrael zavriskal z močnim vriskom, da je zemlja zadonela. 6 Filistejci so slišali glas vriska in rekli: »Kaj pomeni glas tega močnega vriska v taboru Hebrejcev?« In so izvedeli, da je Gospodova skrinja prišla v tabor. 7 Filistejci so se tedaj prestrašili, kajti rekli so: »Bog je prišel v tabor.« Rekli so: »Gorje nam, kajti kaj takega se prej ni zgodilo! 8 Gorje nam! Kdo nas bo rešil iz roke teh mogočnih bogov? To so tisti bogovi, ki so udarili Egipt z vsakršnimi nadlogami v puščavi. 9 Okrepite se in bodite možje, Filistejci, sicer boste služili Hebrejcem, kakor so oni služili vam! Bodite možje in se bojujte!« 10 Filistejci so se bojevali in Izrael je bil poražen. Bežali so vsak v svoj šotor. Bil je zelo velik poraz; od Izraela je padlo trideset tisoč pešcev. 11 Skrinja Božja je bila vzeta in oba Élijeva sinova, Hofní in Pinhás, sta umrla.

12 Neki Benjaminovec je zbežal iz bojne vrste in še isti dan s pretrganim oblačilom in s prahom na glavi prišel v Šilo. 13 Ko je prišel, glej, je Éli sedèl na stolu ob cesti, ves na preži, kajti njegovo srce je trepetalo za skrinjo Božjo. Mož je prišel in razglasil novico po mestu. Tedaj je vse mesto zavpilo. 14 Éli je slišal glas vpitja in rekel: »Kaj je ta razburjeni glas?« Mož je pohitel in prišel ter povedal Éliju. 15 Éli pa je bil star osemindevetdeset let, njegove oči so opešale, da ni videl. 16 Mož je rekel Éliju: »Prihajam iz bojne vrste; danes sem zbežal iz bojne vrste.« Rekel je: »Kaj se je zgodilo, moj sin?« 17 Poročevalec je odgovoril in rekel: »Izrael je bežal pred Filistejci. Poleg tega je ljudstvo pretrpelo velik poraz in tudi oba tvoja sinova, Hofní in Pinhás, sta umrla in Božja skrinja je vzeta.« 18 Ko je omenil Božjo skrinjo, je Éli padel vznak s stola ob vratih, si zlomil tilnik in umrl, kajti mož je bil star in okoren. Izraelu je sodil štirideset let.

19 Njegova snaha, Pinhásova žena, je bila noseča in blizu poroda. Ko je slišala novico, da je Božja skrinja vzeta in da sta njen tast in njen mož mrtva, se je zgrudila in porodila, kajti njene bolečine so se zgrnile nadnjo. 20 Te, ki so ob njeni smrtni uri stale pri njej, so govorile: »Ne boj se, kajti sina si rodila!« Pa ni odgovorila in se za to ni zmenila. 21 In imenovala je dečka Ikabód, ker je rekla: »Odšlo je Veličastvo iz Izraela«, – zato, ker je bila vzeta skrinja Božja in zaradi njenega tasta in njenega moža. 22 Rekla je: »Odšlo je Veličastvo iz Izraela, kajti Božja skrinja je vzeta.«