1 V devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, desetega v mesecu je babilonski kralj Nebukadnezar prišel z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se utaboril pred njim; zgradili so proti njemu okope krog in krog. 2 Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja. 3 Deveti dan meseca je v mestu tako pritisnila lakota, da za ljudstvo dežele ni bilo živeža. 4 Tedaj so prebili mestno obzidje in vsi vojaki so ponoči zbežali skozi vrata med zidovoma, ob kraljevem vrtu, čeprav so Kaldejci imeli mesto obkoljeno. Šli so v smeri proti Arábi, 5 toda kaldejska vojska je zasledovala kralja in ga dohitela v jerihonskih stepah; vsa njegova vojska pa se je bila že razkropila proč od njega. 6 Kralja so prijeli, ga pripeljali k babilonskemu kralju v Riblo in mu izrekli sodbo. 7 Sedekíjeve sinove so pred njegovimi očmi zaklali; Sedekíju je iztaknil oči, ga vklenil v dve bronasti verigi in odpeljal v Babilon.

8 Sedmi dan petega meseca, to je v devetnajstem letu kralja Nebukadnezarja, babilonskega kralja, je prišel v Jeruzalem Nebuzaradán, poveljnik telesne straže, služabnik babilonskega kralja. 9 Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo in vse jeruzalemske hiše; vsako večjo hišo je požgal z ognjem. 10 Vsa kaldejska vojska, ki je bila s poveljnikom telesne straže, je podrla obzidje okrog Jeruzalema. 11 Preostali del ljudstva, ki je ostal v mestu, in prebežnike, ki so prestopili k babilonskemu kralju, in preostalo množico je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo. 12 Nekaj najrevnejših v deželi pa je poveljnik telesne straže pustil kot vinogradnike in poljedelce.

13 Bronasta stebra v Gospodovi hiši, stojala in bronasto morje v Gospodovi hiši so Kaldejci razbili in bron odnesli v Babilon. 14 Pobrali so tudi posode, lopate, nože, skodele in vse bronaste priprave, ki so se rabile pri bogoslužju. 15 Poveljnik telesne straže je odnesel tudi kadilnice in kropilnice, ki so bile iz čistega zlata in iz čistega srebra. 16 Obeh stebrov, enega morja in stojal, ki jih je Salomon naredil za Gospodovo hišo – vseh teh bronastih predmetov ni bilo mogoče stehtati. 17 En steber je bil visok osemnajst komolcev, na njem je bil bronast glavič, tri komolce visok, krog in krog glaviča je bila mreža z granatnimi jabolki, vse iz brona. Prav tak je bil tudi drugi steber z mrežo.

18 Poveljnik telesne straže je vzel vélikega duhovnika Serajája, drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje na pragu. 19 Iz mesta je vzel enega častnika, ki je poveljeval vojakom, pet mož izmed kraljevih svetovalcev, ki so jih našli v mestu, tajnika vrhovnega poveljnika, ki je nabiral vojake med prebivalstvom, in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so se znašli v mestu. 20 Te je torej vzel poveljnik telesne straže Nebuzaradán in jih odpeljal k babilonskemu kralju v Riblo. 21 In babilonski kralj jih je potolkel in usmrtil v Ribli, v deželi Hamátu. Tako je bil Juda odpeljan s svoje zemlje v izgnanstvo.

22 Čez ljudstvo, ki je ostalo v Judovi deželi in ga je pustil babilonski kralj Nebukadnezar, pa je postavil Ahikámovega sina in Šafánovega vnuka Gedaljája. 23 Ko so vsi vojaški poveljniki in njihovi možje izvedeli, da je babilonski kralj imenoval za upravitelja Gedaljája, so prišli k njemu v Micpo: Netanjájev sin Jišmaél, Karéahov sin Johanán, Tanhúmetov sin Serajá, Netófčan, in Maahčánov sin Jaazanjá s svojimi možmi. 24 Gedaljá je njim in njihovim možem prisegel in jim rekel: »Nikar se ne bojte kaldejskih služabnikov, ostanite v deželi in bodite podložni babilonskemu kralju, pa vam bo dobro!« 25 Sedmi mesec pa je prišel Netanjájev sin in Elišamájev vnuk Jišmaél, iz kraljeve rodbine, in z njim deset mož. Potolkli so Gedaljája, da je umrl, tudi Jude in Kaldejce, ki so bili pri njem v Micpi. 26 Tedaj se je vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega, z vojaškimi poveljniki vred vzdignilo in odšlo v Egipt, ker so se bali Kaldejcev.

27 V sedemintridesetem letu izgnanstva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, sedemindvajsetega v mesecu, je babilonski kralj Evíl Merodáh v letu, ko je postal kralj, pomilostil Judovega kralja in ga izpustil iz ječe. 28 Prijazno je govoril z njim in mu dal višji sedež kakor kraljem, ki so bili pri njem v Babilonu. 29 Smel je odložiti jetniško obleko in redno jesti pri njem vse dni svojega življenja. 30 Kralj mu je dal obrok kot reden vsakdanji obrok, vse dni njegovega življenja.