|
Izraelci se bodo vrnili
14
1 Gospod se bo usmilil Jakoba, ponovno bo izvolil Izraela in jih pripeljal v njihovo deželo. Pridružili se jim bodo tudi tujci in se bodo držali Jakobove hiše.
2 Sprejemala jih bodo ljudstva in jih pripeljala v njihovo deželo. In Izraelova hiša si jih bo podredila v Gospodovi deželi za hlapce in dekle: podjarmili bodo svoje osvajalce, gospodovali bodo svojim zatiralcem.
Satira o babilonskem kralju
3 Ko ti potem Gospod nakloni počitek po tvoji muki, po tvojem trepetanju in po tvojem trdem suženjstvu, ki te je pritiskalo,
4 tedaj zapoj to zbadljivko zoper babilonskega kralja in reci:
Kako je končal zatiralec,
končala predrznost!
5 Gospod je zlomil palico krivičnikov,
žezlo vladarjev,
6 ki je togotno udarjalo ljudstva,
udarjalo brez odnehanja,
v jezi podjarmljalo narode,
preganjalo brez postanka.
7 Vsa zemlja miruje in počiva,
zagnala je vrisk.
8 Zaradi tebe se veselijo celo ciprese,
libanonske cedre:
»Odkar si mrtev, ne pride nihče,
da bi nas posekal.«
9 Spodnje podzemlje vzdrhteva zaradi tebe,
pred srečanjem ob tvojem prihodu.
Zaradi tebe prebuja pokojne,
vse zemeljske veljake,
vzdiguje z njihovih prestolov
vse kralje narodov.
10 Vsi te nagovarjajo
in pravijo:
»Tudi ti si podlegel kakor mi,
postal si nam podoben.
11 V podzemlje se je pogreznilo tvoje veličastvo
in brnenje tvojih harf.
Pod seboj imaš postlano s črvi,
tvoja odeja so gliste.
12 Kako si padel z neba,
danica,  Lat. lucifer. sin zore,
zgrmel na zemljo,
zmagovalec narodov.
13 Ti pa si rekel v svojem srcu:
›Povzpel se bom v nebo,
nad Božje zvezde
bom povzdignil svoj prestol.
Na gori zborovanja bom sedèl,
na skrajnem severu. Ali na daljnem Cafónu.
14 Povzpel se bom nad višino oblakov,
meril se bom z Najvišjim.‹«
15 Pa si se pogreznil v podzemlje,
na dno jame.
16 Tisti, ki te vidijo, te pogledujejo
in te opazujejo:
»Mar je to mož, ki je pretresal zemljo
in rušil kraljestva,
17 spreminjal svet v puščavo
in podiral mesta,
ki svojim ujetnikom ni odpiral ječe?«
18 Vsi kralji narodov počivajo v slavi,
vsak v svoji grobnici.
19 Ti pa si vržen stran od svojega groba,
kakor ostuden izrodek,
pokrit si s pobitimi, z mečem prebodenimi,
ki se pogrezajo na kamnito dno jame,
kakor poteptano truplo.
20 Ne boš se jim pridružil s pogrebom,
ker si uničil svojo deželo,
pobil svoje ljudstvo.
Nikdar več ne bo omenjen
zarod hudodelcev.
21 Pripravite morišče za njegove otroke,
zaradi krivde njihovih očetov,
da ne bodo več vstali, dobili v last dežele
in napolnili sveta z mesti.
22 Vzdignil se bom proti njim, govori Gospod nad vojskami, in iztrebil Babilonu ime in ostanek, steblo in poganjek, govori Gospod nad vojskami.
23 Spremenil ga bom v prebivališče ježev in v močvirje, pometel ga bom z metlo uničenja, govori Gospod nad vojskami.
Asirija bo strta
24 Gospod nad vojskami je prisegel in rekel:
Kakor sem se namenil,
tako se bo zgodilo,
kakor sem sklenil,
tako se bo izpolnilo:
25 v svoji deželi bom zdrobil Asirca,
na svojih gorah ga bom poteptal,
odvzel jim bom njegov jarem,
njegovo breme jim bo padlo z ramen.
26 Tak je sklep, ki sem ga naredil
nad vso zemljo,
taka je roka, ki je iztegnjena
nad vse narode.
27 Kajti Gospod nad vojskami je sklenil,
in kdo bo to preprečil?
Njegova roka je iztegnjena,
in kdo jo bo zavrnil?
Grožnja Filistejcem
28 V letu, ko je umrl kralj Aház, je nastal tale izrek: Db. breme.
29 Ne veseli se, vsa Filisteja,
da se je zlomila palica, ki te je tepla,
kajti iz kačje korenine bo pognal modras,
njegov sad pa bo leteči zmaj.
30 Prvorojenci siromakov se bodo pasli na mojem pašniku,
revni bodo mirno ležali,
tvojo koreniko pa bom usmrtil z lakoto,
pobila bo tudi tvoj ostanek.
31 Tulite, vrata, vpij, mesto,
obupuj, vsa Filisteja!
Kajti od severa prihaja dim,
nobeden se ne izmakne iz njegovih čet.
32 Kakšen naj bo odgovor poslancem poganov?
»Gospod je utemeljil Sion,
k njemu se zatekajo
ubožci njegovega ljudstva.«
|
