|
Spev o padcu Babilona
47
1 Stopi dol in sedi v prah,
devica, hči babilonska!
Sedi na tla, brez prestola,
hči kaldejska!
Kajti ne bodo te več imenovali
mehka in nežna.
2 Vzemi mlin in melji moko,
odgrni si tančico,
vzdigni krilo, razgali stegno,
bredi čez reke!
3 Naj se odkrije tvoja nagota,
naj se pokaže tvoja sramota!
Maščeval se bom
in nikomur ne bom prizanesel.
4 Naš odkupitelj, njegovo ime je Gospod nad vojskami,
je Sveti Izraelov.
5 Tiho sédi in pojdi v temò,
hči kaldejska!
Kajti ne bodo te več imenovali
vladarica kraljestev.
6 Razsrdil sem se na svoje ljudstvo,
oskrunil sem svojo dediščino,
dal sem jih tebi v roke:
nisi jim izkazovala usmiljenja,
starcu si nalagala
svoj silno težki jarem.
7 Rekla si: »Na veke ostanem, vladarica za vselej.«
Nisi si vzela k srcu teh reči,
nisi se spominjala njihovega konca.
8 Zdaj torej poslušaj to, razvajenka,
ki brez skrbi sediš na prestolu,
ki praviš v svojem srcu:
»Jaz in nihče drug,
ne bom sedela kot vdova,
ne poznala izgube.«
9 Nadte pa bo prišlo oboje,
nenadoma, v enem dnevu,
izguba vseh otrok in vdovstvo
bosta v polni meri prišla nadte,
kljub tvojim številnim čarovnijam,
kljub zelo veliki moči tvojih zarotitev.
10 Čutila si se varno v svoji hudobiji,
rekla si: »Nihče me ne vidi.«
Tvoja modrost in tvoja učenost
sta te zapeljali,
da si rekla v svojem srcu:
»Jaz in nihče drug.«
11 Prišlo pa bo nadte húdo,
ne boš ga znala odvrniti,
zadela te bo poguba,
ne boš je mogla zaustaviti,
hipoma bo prišlo nadte uničenje,
ki ga ne poznaš.
12 Nastopi vendar s svojimi zarotitvami
in s svojimi številnimi čarovnijami,
ki si se z njimi trudila od svoje mladosti,
morda si utegneš opomoči,
morda boš vlila strah.
13 Utrujena si od svojih številnih posvetov:
naj vendar nastopijo in naj te rešijo,
ki razdeljujejo nebo,
gledajo zvezde,
oznanjajo ob mlajih,
kaj  Tako gr., sir.; hebr. od česa. bo prišlo nadte.
14 Glej, postali so kakor strnje,
ogenj jih bo požgal,
ne morejo si rešiti življenja Db. rešiti svoje duše.
iz oblasti plamena.
To ni žerjavica, da bi se človek ogrel,
ne ogenj, da bi kdo sedel ob njem.
15 Takšni so ti postali tisti, s katerimi si se trudila,
ki so s tabo trgovali od tvoje mladosti:
vsak bo zavil na svojo stran,
nihče te ne bo rešil.
|
