|
Sodba nad Babilonom
51
1 Tako govori Gospod:
Glej, proti Babilonu
in proti prebivalcem Kaldeje  Db. Leb Kamái.
obudim pokončevalnega duha. Ali pokončevalen vihar/veter.
2 Zoper Babilon pošljem vejavce,
da ga prevejajo,
izropali bodo njegovo deželo,
ko ga obkolijo
ob dnevu nesreče.
3 Strelec naj ne napenja svojega loka
in naj se ne vzdiguje v svojem oklepu.
Ne prizanašajte njegovim mladeničem,
z zakletvijo pokončajte vso njegovo vojsko!
4 Zgrudijo naj se pobiti v deželi Kaldejcev
in prebodeni na njegovih cestah.
5 Kajti Izrael in Juda nista vdovca Db. vdovec.
po svojem Bogu, Gospodu nad vojskami,
čeprav je njihova dežela polna krivde
pred Izraelovim Svetim.
6 Bežite iz srede Babilona,
vsak naj reši svoje življenje,
da ne boste pokončani zaradi njegove krivde.
Kajti čas maščevanja je to za Gospoda,
povračilo, ki mu ga plačuje.
7 Babilon je bil zlata čaša v Gospodovi roki,
upijanil je vso zemljo.
Njegovo vino so pili narodi,
zato so narodi ponoreli.
8 Nenadoma je padel Babilon in se razbil.
Tulite nad njim!
Prinesite balzama za njegovo bolečino,
morebiti le ozdravi.
9 Hoteli smo ozdraviti Babilon,
pa ni ozdravel.
Zapustite ga! Pojdimo
vsak v svojo deželo!
Kajti do neba sega njegova sodba,
vzdiguje se do oblakov.
10 Gospod je razkril naša pravična dejanja.
Pridite, pripovedujmo na Sionu
o delu Gospoda, našega Boga!
11 Izostrite puščice,
napolnite tule!
Gospod je prebudil duha medijskih kraljev, kajti proti Babilonu načrtuje uničenje. Zares, Gospodovo maščevanje je to, maščevanje za njegov tempelj.
12 Vzdignite prapor proti babilonskemu obzidju,
okrepite stražo,
postavite stražarje,
pripravite zasede!
Ker Gospod načrtuje in tudi stori,
kar je govoril o babilonskih prebivalcih.
13 Ti, ki stanuješ ob velikih vodah,
ob številnih zakladih:
tvoj konec je prišel,
mera tvojega oderuštva je polna!
14 Gospod nad vojskami je prisegel sam pri sebi:
»Zares, napolnim te z ljudmi kakor s kobilicami,
da zaženejo zmagoslavni krik nad teboj.«
15 On je naredil zemljo s svojo močjo,
utemeljil svet s svojo modrostjo
in s svojo razumnostjo razpel nebo.
16 Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu,
on vzdiguje meglo od konca zemlje;
ob dežju dela bliske
in iz svojih shramb spušča veter.
17 Vsak človek je neumen, če tega ne ve,
osramočen je vsak podobar zaradi rezane podobe,
ker je njegova podoba prevara,
ker v njej ni duha.
18 Ničeve so, smešno delo;
ob času njih kaznovanja bodo uničene.
19 Vse drugačen pa je on, ki je Jakobov delež,
saj je stvarnik vsega;
in Izrael Dodano; prim. 10,16. je rod njegove dediščine,
Gospod nad vojskami mu je ime.
Božje kladivo in gora pokončevanja
20 Ti si mi bil kladivo, bojno orožje;
s tabo sem razbil narode,
s tabo uničil kraljestva.
21 S tabo sem razbil konja in jezdeca,
s tabo sem razbil bojni voz in voznika.
22 S tabo sem razbil moža in ženo,
s tabo sem razbil starca in dečka,
s tabo sem razbil mladeniča in mladenko.
23 S tabo sem razbil pastirja in čredo,
s tabo sem razbil orača in vprego,
s tabo sem razbil upravitelje in glavarje.
24 Poplačal bom Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje za vso njihovo hudobijo, ki so jo počenjali na Sionu pred vašimi očmi, govori Gospod.
25 Glej, proti tebi sem, gora pokončevanja,
govori Gospod,
ki si pokončevala vso zemljo.
Iztegnem svojo roko proti tebi,
zvalim te s skalovja
in te spremenim v goro pogorišča.
26 S tebe ne bodo jemali vogalnega kamna
ne temeljnega kamna,
kajti večno opustošenje boš,
govori Gospod.
Zavzetje mesta
27 Vzdignite prapor na zemlji,
zatrobite v rog med narodi!
Posvetite narode za boj proti njemu,
skličite proti njemu kraljestva
Ararát, Miní in Aškenáz!
Postavite poveljnika Hebr. nejasno. proti njemu,
pripeljite kónj kot kocinastih kobilic!
28 Posvetite narode za boj proti njemu,
medijske kralje, njihove upravitelje,
vse njihove poglavarje
in vse ozemlje pod njihovo oblastjo.
29 Tedaj se zemlja strese in zadrhti,
ker se na Babilonu izpolnijo Gospodovi načrti,
da se babilonska dežela spremeni
v pustinjo, kjer nihče ne prebiva.
30 Babilonski vojaki so se nehali bojevati,
posedajo v trdnjavah;
njihova moč usiha,
postali so ženske.
Njegove domove so požgali,
njegovi zapahi so razbiti.
31 Tekač teče naproti tekaču,
glasnik naproti glasniku,
da sporoči babilonskemu kralju,
da je njegovo mesto do kraja zavzeto,
32 da so prehodi osvojeni,
da so oporišča požgali z ognjem,
da so vojaki preplašeni.
33 Zakaj tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog:
Hči babilonska je kakor mlatišče
ob času, ko ga s teptanjem ravnajo:
še malo,
pa pride zanjo čas žetve.
Izraelova tožba in Božje povračilo
34 »Žrl me je in strl babilonski kralj Nebukadnezar,
me odložil kakor prazno posodo.
Požrl me je kakor zmaj,
si napolnil trebuh,
me pregnal iz mojih radosti.
35 Nasilje nad mano in mojim mesom Db. Nasilje nad mano in moje meso; gr. Moje trpljenje in moje nesreče … naj pride nad Babilon,«
govori prebivalka Siona.
»Moja kri nad prebivalce Kaldeje!«
govori Jeruzalem.
36 Zato tako govori Gospod:
Glej, sam se bom pravdal zate
in se maščeval zate.
Izsušil bom njegovo morje,
posušil njegov studenec.
37 Babilon bo kup razvalin,
brlog šakalom,
v grozo in roganje,
brez prebivalca.
38 Skupaj bodo rjoveli kakor levi,
renčali kakor levji mladiči.
39 Ko se razvnamejo, jim priredim gostijo,
jih upijanim, da bodo vriskali,
da se pogreznejo v večno spanje
in se več ne prebudijo, govori Gospod.
40 Kakor jagnjeta jih popeljem v zakol,
kakor ovne in kozle.
Žalostinka o Babilonu
41 Kako je bil Šešáh Tj. Babilon. zavzet
in osvojena krasota vse zemlje!
Kako je postal Babilon
groza med narodi!
42 Nad Babilon se je vzdignilo morje,
pokrit je z navalom njegovih valov.
43 Njegova mesta so postala grozota,
dežela suše in pustinje,
dežela, v kateri nihče ne prebiva
in skozi katero noben človek ne hodi.
44 V Babilonu kaznujem Bela
in iztrgam iz njegovega žrela, kar žre.
Narodi se ne bodo več stekali k njemu,
tudi obzidje Babilona je padlo.
Božje ljudstvo naj se vrne domov
45 Pojdi iz njegove srede, moje ljudstvo,
vsak naj si reši življenje
pred Gospodovo srdito jezo.
46 Vaše srce naj se ne plaši, ne bojte se,
ko se govorica širi po deželi;
eno leto kroži ta govorica,
naslednje leto druga govorica.
Nasilje je v deželi
in vladar je proti vladarju.
47 Zato, glej, pridejo dnevi,
ko bom kaznoval babilonske malike.
Vsa njegova dežela bo osramočena
in v njeni sredi bodo padali vsi njegovi pobiti.
48 Tedaj bodo vriskali nad Babilonom
nebo in zemlja
in vse, kar je na njima.
Kajti s severa pridejo nadenj razdejalci,
govori Gospod.
49 Tudi Babilon mora pasti za pobite Izraelce,
kakor so za Babilon padli pobiti vse zemlje.
50 Vi, ki ste ušli meču,
odrinite in se ne ustavljajte!
Spominjajte se že od daleč Gospoda
in Jeruzalem imejte v mislih.
51 Osramočeni smo bili, ker smo poslušali sramotenje,
sramota nam je zakrila obraz,
ker so tujci vdrli
v svete prostore Gospodove hiše.
52 Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod,
ko bom kaznoval njegove malike.
Po vsej njegovi deželi
bodo stokali ranjenci.
53 Tudi če se Babilon povzdigne do neba
in si napravi trdnjavo v nepristopni višini,
pridejo na moj ukaz Db. pridejo od mene. nadenj razdejalci,
govori Gospod.
Konec prevzetne moči
54 Čuj, vpitje iz Babilona,
veliko razdejanje dežele Kaldejcev.
55 Da, Gospod pustoši Babilon,
preganja iz njega njegov veliki trušč.
Njegovi valovi šume kakor velike vode,
njihovo bučanje se razlega.
56 Kajti razdejalec je prišel nadenj,
nad Babilon:
njegovi junaki so ujeti,
njihovi loki so zlomljeni.
Da, Gospod je Bog povračila,
zagotovo poplača.
57 Upijanil bom njegove kneze in modrece,
njihove upravitelje, glavarje in junake,
da se pogreznejo v večno spanje in se ne prebudijo,
govori Kralj, Gospod nad vojskami mu je ime.
Babilon zravnan z zemljo
58 Tako govori Gospod nad vojskami:
Široko babilonsko obzidje
bo do tal podrto,
njegova visoka vrata
bodo z ognjem požgana.
Ljudstva se trudijo za prazen nič,
narodi se mučijo za ogenj.
Zapis prerokovanja vržen v Evfrat
59 Beseda, ki jo je ukazal prerok Jeremija Serajáju, Nerijájevemu sinu in Mahsejájevemu vnuku, ko je šel z Judovim kraljem Sedekíjem v Babilon v četrtem letu njegovega kraljevanja. Serajá je bil glavni nastanjevalec.
60 Jeremija je vso nesrečo, ki bo prišla nad Babilon, popisal v eni knjigi: vse te besede so zapisane proti Babilonu.
61 Jeremija je rekel Serajáju: »Ko prideš v Babilon, glej, da prebereš vse te besede!
62 In reci: ›Gospod, ti si zagrozil temu kraju, da ga uničiš, da ne bo nihče več prebival v njem, ne človek ne živina, kajti večna puščava naj bo.‹
63 Ko prebereš to knjigo do konca, priveži nanjo kamen in jo vrzi v sredo Evfrata
64 in reci: ›Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne več zaradi nesreče, ki jo spravim nadenj. – Da, obnemogli bodo.‹«
Do tu so Jeremijeve besede.
|
