1 Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Hamutála; bila je hči Jirmejája iz Libne. 2 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal Jojakím. 3 Na Gospodovo jezo se je namreč to godilo v Jeruzalemu in Judu, dokler ju ni zavrgel izpred svojega obličja, ko se je Sedekíja uprl babilonskemu kralju.

4 V devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, desetega v mesecu, je babilonski kralj Nebukadnezar prišel z vso svojo vojsko nad Jeruzalem. Utaborili so se pred njim in zgradili proti njemu okope krog in krog. 5 Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja. 6 Deveti dan četrtega meseca je v mestu tako pritisnila lakota, da za ljudstvo dežele ni bilo živeža. 7 Tedaj so prebili mestno obzidje in vsi vojaki so zbežali ter ponoči odšli iz mesta skozi vrata med zidovoma, ob kraljevem vrtu, čeprav so Kaldejci imeli mesto obkoljeno. Šli so v smeri proti Arábi, 8 toda kaldejska vojska je zasledovala kralja in dohitela Sedekíja v jerihonskih stepah; vsa njegova vojska pa se je že razkropila proč od njega. 9 Kralja so prijeli in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Riblo, v deželi Hamátu, da mu je izrekel sodbo. 10 Babilonski kralj je zaklal Sedekíjeve sinove pred njegovimi očmi. Tudi vse Judove višje uradnike je zaklal v Ribli. 11 Sedekíju je iztaknil oči in ga vklenil v dve bronasti verigi. Babilonski kralj ga je odpeljal v Babilon in ga imel v zaporu do dneva njegove smrti.

12 Deseti dan petega meseca, to je v devetnajstem letu kralja Nebukadnezarja, babilonskega kralja, je prišel v Jeruzalem Nebuzaradán, poveljnik telesne straže, ki je služil babilonskemu kralju. 13 Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo in vse jeruzalemske hiše; vsako večjo hišo je zažgal z ognjem. 14 Vsa kaldejska vojska, ki je bila s poveljnikom telesne straže, je podrla obzidje okrog Jeruzalema. 15 Nekaj najrevnejšega ljudstva, preostali del ljudstva, ki je ostal v mestu, in prebežnike, ki so prestopili k babilonskemu kralju, ter preostale obrtnike je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo. 16 Nekaj najrevnejših v deželi pa je poveljnik telesne straže Nebuzaradán pustil kot vinogradnike in poljedelce.

17 Bronasta stebra v Gospodovi hiši, stojala in bronasto morje v Gospodovi hiši so Kaldejci razbili in ves bron odnesli v Babilon. 18 Pobrali so tudi posode, lopate, nože, kropilnice, skodele in vse bronaste priprave, ki so se rabile pri bogoslužju. 19 Poveljnik telesne straže je odnesel tudi sklede, ponve, kropilnice, posode, svečnike, skodele in čaše, ki so bili iz čistega zlata ali iz čistega srebra. 20 Obeh stebrov, enega morja, dvanajstih bronastih volov, ki so bili pod njim, in stojal, ki jih je kralj Salomon naredil za Gospodovo hišo – vseh teh bronastih predmetov ni bilo mogoče stehtati. 21 Stebri so bili osemnajst komolcev visoki, vsak steber, dvanajst komolcev pa je meril v obsegu; debel je bil štiri palce in votel. 22 Na njem je bil bronast glavič; glavič je bil visok pet komolcev, krog in krog glaviča pa je bila mreža z granatnimi jabolki, vse iz brona. Prav tak je bil tudi drugi steber z granatnimi jabolki. 23 Granatnih jabolk je bilo šestindevetdeset, s presledki. Vseh granatnih jabolk okoli mreže je bilo sto.

24 Poveljnik telesne straže je vzel vélikega duhovnika Serajája, drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje na pragu. 25 Iz mesta je vzel enega častnika, ki je poveljeval vojakom, sedem mož izmed kraljevih svetovalcev, ki so jih našli v mestu, tajnika vrhovnega poveljnika, ki je nabiral vojake med prebivalstvom, in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so se znašli v mestu. 26 Te je torej vzel poveljnik telesne straže Nebuzaradán in jih odpeljal k babilonskemu kralju v Riblo. 27 In babilonski kralj jih je potolkel in usmrtil v Ribli, v deželi Hamátu. Tako je bil Juda odpeljan s svoje zemlje v izgnanstvo.

28 To pa je število ljudi, ki jih je Nebukadnezar odpeljal v izgnanstvo: v sedmem letu tri tisoč triindvajset Judovcev; 29 v osemnajstem Nebukadnezarjevem letu pa iz Jeruzalema osemsto dvaintrideset ljudi. 30 V triindvajsetem Nebukadnezarjevem letu je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo sedemsto petinštirideset Judovcev. Vseh ljudi je bilo torej štiri tisoč šeststo.

31 V sedemintridesetem letu izgnanstva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, petindvajsetega v mesecu, je babilonski kralj Evíl Merodáh v letu, ko je postal kralj, pomilostil Judovega kralja Jojahína in ga izpustil iz ječe. 32 Prijazno je govoril z njim in mu dal višji sedež kakor kraljem, ki so bili pri njem v Babilonu. 33 Smel je odložiti jetniško obleko in redno jesti pri njem vse dni svojega življenja. 34 Babilonski kralj mu je dal obrok kot reden vsakdanji obrok do dneva njegove smrti, vse dni njegovega življenja.